V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so opozorili na pomen uživanja zdrave hrane tudi v času božično-novoletnih praznikov. Zaradi prevelike količine nezdrave, mastne, sladke in na sploh težko prebavljive praznične hrane je namreč v tem času več prebavnih težav, poslabšajo se kronične bolezni.
Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni pediatrične klinike Tadej Battelino je posebej opozoril na škodljivost hrane, ki vsebuje veliko sladkorja. Po njegovih besedah sladkor daje občutek ugodja, ki vodi v odvisnost. Nihanje sladkorja v krvi, ki je posledica uživanja sladke hrane, pa z leti povzroča upad kognitivnih sposobnosti.
Battelino je izrazil razočaranje, da so v Sloveniji še vedno dovoljeni reklamni slogani, kot je Sladica moja pravica. Ob tem je spomnil, da je v naši državi relativno visoka stopnja debelosti in posledično tudi sladkorne bolezni. Dodal je, da je osnovna pravica otroka pravica do ljubezni, ki pa jo starši naj ne kupujejo s sladicami.
Vodja službe za dietoterapijo in bolniško prehrano pediatrične klinike Andreja Širca Čampa je dejala, da je debelost "daleč od hedonizma in se za njo pogosto skriva psihična motnja". Po njenih besedah so pomemben del "debelilnega okolja" lažnive in nemoralne reklame, ki skušajo nezdravo hrano, z obilo sladkorja, prodati kot nekaj dobrega in jo prikazujejo kot obliko nagrajevanja.
Marjeta Tomažič s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike pa je poudarila, da poziv k zdravemu prehranjevanju tudi v prazničnem času ne pomeni "pribijanje sladkorja na križ". Po njenih besedah se je mogoče posladkati z bolj zdravimi sladicami, ki jih sami pripravimo. Ob tem je pohvalila prizadevanja šol in vrtcev za zdravo prehranjevanje otrok.
Sicer je raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki so jo kot del mednarodne pobude v letu 2016 izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), pokazala nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja. Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli skozi celo leto prehranjuje pretežno nezdravo.
Več kot dve tretjini (70 odstotkov) prebivalcev, starih od 55 do 74 let, ima po rezultatih raziskave prekomerno telesno težo, delež je nekoliko manjši pri mlajših odraslih. "Zato je pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. To so energijsko bogata živila, z veliko maščob, sladkorja in soli, po načinu priprave pa predvsem ocvrta," so zapisali na NIJZ.
Praviloma taka hrana vsebuje tudi malo vlaknin, prav taka živila pa se najpogosteje pojavijo na naših krožnikih za praznike. Slovenski prazniki so namreč že pregovorno vezani na praznično obloženo mizo, pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti, kar pa lahko poslabša naše počutje, razpoloženje in storilnost.
"Če recimo pečemo božično potico ali pa novoletno torto, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Priporočamo, da v času božično-novoletnih praznikov ohranimo zmernost tako pri mizi kot tudi že pred tem v trgovini," so še dodali na NIJZ.
Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Tadej Battelino
Tadej Battelino o škodljivih posledicah uživanja hrane z veliko sladkorja