Novice Kočevje

Peč francoske oblikovalke Crasset predana občini Kočevje

Piše: Radio Krka

Čas objave:
17.10.2017 08:30

Tradicionalna lončena peč svetovno priznane francoske oblikovalke Matali Crasset krasi prostor ob očni poti Rožni Studenec v občini Kočevje.

Peč svetovno priznane francoske oblikovalke Matali Crasset, ki je postavljena ob gozdni učni poti Rožni Studenec v neposredni bližini Kočevja in je nastala v okviru skupine Zavzetje gozdov 25. bienala Daleč, tako blizu, bodo jutri predali v upravljanje in lastništvo Občini Kočevje. Na 25. bienalu oblikovanja (BIO 25) z naslovom Daleč, tako blizu so ustvarjalci na sedmih lokacijah po Sloveniji ustvarili različne projekte, ki se tako ali drugače dotikajo našega odnosa do sveta, v katerem živimo. Izjemno pomembno vlogo pri letošnjem bienalu je odigralo 42 partnerjev bienala, saj so s svojim znanjem in izkušnjami usmerjali delo skupin. Partnerji na Kočevskem, ki so sodelovali s skupino Zavzetje gozdov so bili še posebej aktivni in zavzeti. Na Kočevskem so več mesecev razvijali različne scenarije, kako na gozd pogledati drugače in kako spremeniti ustaljene predstave o tem, kaj lahko v gozdu počnemo in na kakšne načine lahko z njim sobivamo.Eden od glavnih namenov in ciljev bienala je bil, da se projekti nadaljujejo po zaključku bienala in da se povezave, ki so se začele na BIO 25, okrepijo in se v taki ali drugačni obliki nadaljujejo. Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki je organizator Bienala oblikovanja, bo zato ob tej priložnosti predal peč v last in upravljanje Občini Kočevje.
O peči
Ob učni poti Rožni Studenec se nahaja peč svetovno priznane francoske oblikovalke Matali Crasset, ki je nastala za 25. bienale oblikovanja v Ljubljani pod okriljem skupine Zavzetje gozdov. Instalacija na Rožnem studencu predstavlja reinterpretacijo tradicionalne lončene peči, ob njej se je možno pogreti, v njej kaj speči, predvsem pa vabi obiskovalce, da prostor, ki je nekoč predstavljal družabno življenje Kočevcev, vnovič »zavzamejo«.
Matali Crasset
Matali Crasset je po izobrazbi industrijska oblikovalka in je diplomirala na pariški šoli Ateliers – ENSCI. Na začetku si je delovne izkušnje nabirala pri Denisu Santachiari v Italiji in pri Philippu Starcku v Franciji, nato pa je leta 2000 odprla svoj studio, matali crasset productions. Za Matali Crasset je oblikovanje hkrati tudi raziskovanje, in to upošteva pri svojem delu, v okviru katerega si prizadeva tako služiti vsakodnevnim rutinskim opravilom kot tudi zaznavati trende prihodnosti. Njen pogled na svet je poznavalski in naiven hkrati, saj se sprašuje o očitnosti posameznih kodov, da bi jih potem laže razbila. Trenutno se ukvarja s participatornimi projekti na lokalni in globalni ravni ter v podeželskih in tudi urbanih okoljih. Pri svojih srečanjih, delavnicah in diskusijah sodeluje z različnimi projektnimi vodji, ki pa jim je vsem skupno prepričanje, da se ti kolektivni procesi lahko zaključijo z možnimi scenariji družbenega povezovanja.
Matej Feguš
Matej Feguš se je pridružil podjetju Donar leta 1999 kot študent. Sčasoma je podjetje odkupil in ga s sodobnimi podjetniškimi prijemi popeljal med najbolj uspešna in mednarodno uveljavljena slovenska podjetja. V njegovem podjetju se ukvarjajo z oblikovanjem in proizvodnjo ergonomsko oblikovanih delovnih stolov in zvočnega pohištva, za katerega so prejeli več oblikovalskih priznanj. Matej Feguš zase pravi, da je popotnik skozi življenje. Navdihuje ga premikanje meja razmišljanja med mladimi, zato v Zavodu za ustvarjalno družbo “TiPovej rad izziva in odpira glave. Že več let kot prostovoljec in mentor soustvarja iniciativo “Pogumni. Kreativni. Podjetni”, s katero v srednjih šolah pri mladih spodbujajo drznost, ustvarjalno razmišljanje in podjetništvo kot pozitivno vrednoto za inovativno in odprto družbo.
O 25. bienalu oblikovanja (BIO 25)
25. maja se je odprl Daleč, tako blizu - 25. Bienale oblikovanja (BIO 25), ki je letos nastal pod vodstvom kustosinj Angele Rui in Maje Vardjan. BIO 25 se letos predstavlja z razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter na sedmih lokacijah po celi Sloveniji – Rožnem studencu pri Kočevju, v Trbovljah, v Županovi jami pri Grosupljem, v Kobaridu, v Genterovcih pri Lendavi, v Monfortu v občini Piran ter v Ljubljani. BIO, najstarejši bienale oblikovanja na svetu, je letos prvič zapustil zavetje muzeja in se tudi fizično podal v različne pokrajine.
Udeleženci so skupaj s t.i. prevajalci in profili ustvarjali v sedmih skupinah oziroma epizodah: SPROSTITEV PODZEMLJA s Studiem Formafantasma in Andrejem Detelo je postavljena v podzemni svet Županove jame pri Grosuplju, ZAVZETJE GOZDOV z Matali Crasset in Matejem Fegušem v Rožnem studencu pri Kočevju na robu divjega pragozda, PO UTOPIJI s studiem Point Supreme in Iztokom Kovačem se je odzvalo na kmalu zaprto rudniško infrastrukturo v Trbovljah; ČISTO NOVO SOBIVANJE z Didierjem Fiuzo Faustinom in Mojco Kumerdej je raziskovalo propad modernizma v urbanem kontekstu Ljubljane, NOV ZAGON PODEŽELJA s Studiem Mischer’Traxler in Klemnom Koširjem se je razgledovalo po podeželskem igrišču Genterovcev v lendavski pokrajini, PROŽNOST PRETEKLOSTI s Studiem Folder in Renato Salecl na tihem alpskem območju, nekoč divjemu bojišču Kobariške pokrajine ter NOVI HEROJI z Odom Fioravantijem in Marinom Medakom, ki raziskuje migranstvo z uporabo bližine morje na slovenski obali.
Mednarodni ustvarjalci, ki smo jih poimenovali prevajalci, so bili izbrali zaradi sposobnosti, da oblikovanje in arhitekturo uporabljajo kot orodje za raziskovanje vprašanj sodobnega časa. Povezali smo jih z izbranimi slovenskimi posamezniki, strokovnjaki z različnih področij, t.i. profili, svoje znanje in izvirnost pa so ponudili v navdih pri oblikovanju oblikovalskih praks in spekulativne scenografije, ki je predstavljena na bienalu. Ozemlje današnje Slovenije pa služi kot paradigma za potencialne scenarije lokalnih in hkrati globalnih problematik.
Daleč, tako blizu je tako eksperiment, ki se poigrava s formati: oblikovalce so bili pozvani, naj izoblikujejo potencialno izvirno interpretacijo lokalne slovenske razsežnosti, da bi tako prišli do novih vprašanj, ki zaznamujejo tudi širši kontekst.BIO 25 raziskuje doslej neznane načine, s katerimi sodobna populacija interpretira in aktivira alter urbano, pri čemer je beseda »alter« povezana tako s pojmom alternativnosti kot tudi s konceptom koeksistence. Teoretična obravnava alter urbanega v kontekstu BIO 25 pa je postala mogoča z decentralizacijo samega bienala ter tudi z opažanji in odzivi udeležencev.
Na BIO 25 je letos sodelovalo več kot 73 udeležencev iz celega sveta, med katerimi so tudi obetavni slovenski oblikovalci in ustvarjalci (Nina Mršnik, Martina Obid, Miloš Kosec, Nikolaj Salaj, Dan Adlešič, Polona Dolžan, Eva Jäger, Jurij Lozic, Gaja Mežnarič, Jakob Travnik, Ana Pečar), v prihajajočih mesecih bo postregel z več kot 60 dogodki tako v MAO kot na lokacijah inštalacij, pri njegovem nastajanju pa je sodelovalo več kot 70 partnerjev in podpornikov, kot so slovenska podjetja, izobraževalne inštitucije, kulturne organizacije in društva iz cele Slovenije.
»BIO je transdisciplinarni laboratorij, učilnica in forum, na katerem se preizkušajo njegove zmožnosti. Zato vas oblikovanje na BIO prestavlja onkraj območja udobja, pred izzive, na katere je treba odgovoriti, in možnosti, ki jih je mogoče izkoristiti. Doživeli ga boste na poteh in izletih, na katere se niste nameravali odpraviti. Našli ga boste na teritorijih in v prostorih, ki jih niste nameravali obiskati. Na BIO boste na oblikovanje naleteli tam, kjer ga niste pričakovali.« Matevž Čelik, direktor Bienala oblikovanja in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
BIO 25 bo na ogled do 29. oktobra, postregel pa bo z vodenimi ogledi in otroškimi delavnicami MINIMAO v MAO v kombinaciji z ogledom Županove jame, štiri sobote so rezervirane za vodene oglede lokalnih inštalacij in krajine, ki je služila kot navdih za posamezno epizodo, v Genterovcih se obetajo Regratovi izleti s profilom epizode NOV ZAGON PODEŽELJA kulinaričnim raziskovalcem Klemnom Koširjem.
Jeseni se BIO 25 s pogovori s priznanimi domačimi in tujimi ustvarjalci pridružuje festivalu prve vseevropske arhitekturne platforme Future Architecture, na sporedu med 20. in 30. septembrom. Katalog bienala bo na voljo v juliju.
Program BIO 25 Spremljevalni projekti že od maja predstavlja izjemen nabor razstav in dogodkov, katerih namen je podati širši pogled na vprašanja, ki jih obravnava osrednja razstava bienala, na njem pa sodelujejo lokalni in mednarodni oblikovalci, kustosi, izobraževalne ustanove in kulturne organizacije iz Slovenije in tujine.