profimedia-0713119763 Svet24.si

Manekenka pravi, da pije kri svojega mladega moža

pogresani_oblacila Svet24.si

Osvojil Triglav in izginil

POL20220602BOR_7628 Necenzurirano

Na Hanovi mizi za 100 milijonov želja naftnih ...

resa velika planina Reporter.si

Uroš Urbanija se ju ni usmilil: kako sta se ...

andreja slokar mm Ekipa24.si

Pa to je neverjetno! Italijani 'vzeli' najboljšo ...

Mislim, da me do »brezbesedja« lahko pripravi edino moj tri in pol letni Lev Odkrito.si

Ana Maria Mitič: »S težavami se je treba ...

sveca Ekipa24.si

Huda tragedija! V nesreči na pripravah na ...

Kultura

FOTO: Podelili bodo Ganglovo plaketo in priznanja

Piše: R.K.

Čas objave:
06.02.2022 06:30

Slovenski kulturni praznik bodo v Občini Metlika zaradi velikega porasta okužb z novim koronavirusom tudi letos obeležili prek spleta.

Slovesnost s podelitvijo Ganglove plakete in priznanja si bomo lahko na predvečer praznika, 7. februarja, ob 19. uri ogledali na Facebook profilu Občine Metlika.

Posnetek bo objavljen tudi na Youtube kanalu Občine Metlika, na spletni strani Foto kino kluba Fokus Metlika, povezava do posnetka pa bo objavljena tudi na spletni strani Občine Metlika.

Ob slovenskem kulturnem prazniku se ustvarjalcem z območja občine Metlika za delo in dosežke na področju kulture podeljujeta Ganglovo priznanje in Ganglova plaketa. Ganglovo priznanje lahko prejmejo ustvarjalci za izjemne kulturne stvaritve, ki so bile javnosti predstavljene v minulem enoletnem obdobju. Ganglovo plaketo pa lahko prejmejo ustvarjalci za delo v daljšem obdobju, ki trajno obogati kulturno zakladnico občine Metlika. Ganglovo priznanje Občine Metlika za leto 2021 prejme Plesno društvo Krokar za celovečerno predstavo "Na krilih legende". Najvišje občinsko priznanje na področju kulture - Ganglovo plaketo Občine Metlika pa v letu 2021 za dolgoletno delo na področju kulture prejme Alenka Mežnaršič.

ALENKA MEŽNARŠIČ
Alenka Mežnaršič je bila rojena v Ljubljani tik pred 2. sv. vojno. Vojna vihra ji je vzela družino, zato je kot osemletna deklica prišla v Metliko, kjer je skrb zanjo prevzela teta. Odrasla je na Placu, kjer je bilo v njeni mladosti veliko bolj živahno kot danes. V danes opustelih hišah so bivale družine in na Placu je odraščalo 30 do 40 otrok. Plac, Mestni breg in okolica Obrha so bili njihova igrišča. Verjetno si kot mlado dekle, ki je nosilo v škafu perilo in ga pralo v Obrhu, ni mislila, da bo kasneje v skeču na Obrhu obujala takratno pranje perila in ga prikazovala publiki. Ali da bo upodobila Baro Juričino, ki je nosila vodo po metliških hišah, da se je lažje preživela. Vse to in še več spominov je prelila v dramsko besedilo v metliškem narečju z naslovom »Čula, čula, vidla, rekla«, ki je objavljeno v zborniku »Podzemni izvir Obrh«, ki je nastal v okviru projekta Misterion, ki so ga skupaj izpeljale občine Metlika, Semič in Kamanje.

ganglova-nagrada
Ganglovo priznanje sta prevzeli Andreja Fir in Nika Brdar, koreografinji nagrajene predstave »Na krilih legende«, Ganglovo plaketo pa je prevzela nagrajena Alenka Mežnaršič
Občina Metika

Že kot mlado dekle je pisala pesmi, ampak bolj na skrivaj. Metliški rojak, humorist Toni Gašperič je bil tisti, ki jo je leta 1987 vzpodbudil, da je pesmi zbrala in objavila v prvi pesniški zbirki z naslovom »Med žitom in pšenico«.

Leta 2005 je izdala zbirko anekdot in šaljivih govorov z naslovom »Tukaj Obrh«. V njej je opisala številne zanimive resnične zgodbe in dogodivščine. Knjiga je bila v Metliki zelo lepo sprejeta, saj je bila zapisana v skoraj pozabljeni metliščini. S temi zapisi je poskrbela za ohranitev Metliškega narečja in spomin na nekatere prebivalce mesta za poznejše rodove.

Njene pesmi so bile objavljene v Vezilu - glasilu tovarne Beti in Komet, kar nekaj krajših zgodb je bilo objavljenih v regijskem tedniku Dolenjski list, svoja dela pa je objavljala tudi v Kmečkem glasu in Nedeljskem dnevniku.

Poleg poezije in kratke proze je svojemu umetniškemu opusu kmalu dodala še humorne zapise oz. skeče. Ti niso ostali samo zapisani, temveč jih je skupaj s Stankom Matekovičem - kasneje se jim je pridružila še njena hčerka Mojca, tudi zaigrala. Alenka je svojo humorno plat pokazala, ko je upodabljala Nuzo - žensko, ki se je vedno znašla nekje na robu zakona ali pa si ga je tolmačila po svoje – z zdravo kmečko pametjo.

V letu 2010 je izdala knjigo z naslovom »Ujemi smeh«, ki je vsebovala različne literarne vrste, od pesmi, humornih kratkih zgodb in skečev. Sama pravi, da je knjiga družinsko delo, saj je za jezikovni pregled poskrbela vnukinja Petra, slike sta prispevala mož Miran in soigralec Stanko, za oblikovanje naslovnice pa je poskrbel takrat še fant njene vnukinje Bor. Njena družina je prav tako sodelovala pri predstavitvi knjige.

V letu 2017 je predstavila novo zbirko del »Kapljice smeha« v kateri so predvsem skeči v metliščini, ki jo z veseljem uporablja in za katero si prizadeva, da ne bi šla v pozabo. Knjigo je posvetila svojemu pokojnemu možu Miranu, ki jo je vedno podpiral v njenem ustvarjanju.

Ljudje radi posežejo po njenih knjigah, saj jih sprostijo in jim na obraz prikličejo nasmeh. Alenka je bila tudi članica Literarnega kluba Metlika, v okviru katerega je sodelovala na literarnih natečajih Javnega sklada za kulturno dejavnost v Črnomlju »Lepota besede«, kjer je za svoja literarna dela večkrat prejela prvo nagrado.

Številna priznanja je prejela tudi na Krakarjevih dnevih v Semiču. Njene pesmi se tankočutno dotaknejo človeka, z besedo pričara nežen vetrič z Gorjancev in toplo Kolpo.

Alenka piše in igra skeče z igralsko skupino 3M, ki je v letu 2017 praznovala 10. obletnico obstoja. Skupino so poimenovali po začetnicah priimkov članov skupine, ki so Alenka in Mojca Mežnaršič ter Stanko Matekovič. Izpostava Javnega sklada RS za kulturno dejavnost v Metliki jim je ob tej priložnosti podelila Linhartovo priznanje.
Vseskozi je bila aktivna v javnem in kulturnem življenju Metlike in je vedno našla čas za delo in sodelovanje v različnih društvih - društvu prijateljev mladine, društvu invalidov, društvu kmečkih žena, društvu diabetikov in Belokranjskem muzejskem društvu. V vsakem društvu je z znanjem, prostim časom in humorjem, s katerim je razveselila ljudi in poskrbela za dobre medčloveške odnose, pustila svoj pečat. Tako je popestrila tudi srečanje rojenih v Metliki, med katerimi je bil njen mož Miran, rada pa je sodelovala tudi v kulturnem programu različnih prireditev v Metliki, Črnomlju in Semiču. Kamorkoli so jo povabili, je nesla s seboj delček Metlike.
Že v mladosti je spoznala Mestno godbo Metlika, saj so člani njene družine aktivno igrali pri godbi, sama pa je rada pomagala pri ureditvi kakšne dokumentacije ali organizacije kakšnega dogodka. Veliko godbenikov in drugih Metličanov je s svojimi govori pospremila k zadnjemu počitku.

Kot predsednica Društva kmečkih žena Metlika je naredila veliko za promocijo društva v občini in Sloveniji. Belokranjska pogača je danes zaščitena kot »zajamčena tradicionalna posebnost« po evropski shemi kakovosti, nosilec certifikata pa je prav Društvo kmečkih žena Metlika. Vso potrebno dokumentacijo za zaščito je uredila in pripravila prav Alenka. Njena ideja je bila tudi delavnica peke Belokranjske pogače v Konzumu v času Vinske vigredi, ki je navdušila obiskovalce, ki so se lahko poizkusili v peki. Zbrala in uredila je tudi štiri knjižice receptov naših babic.

Alenka je delovala in prispevala svoje ideje tudi kot članica Mestne skupnosti Metlika v mandatu 2002 - 2006. V tistem času so oblikovali in potrdili prvo mestno zastavo Mestne skupnosti Metlika, ki jo je potem prevzela tudi Občina Metlika. Nastopala je tudi na prvem mestnem prazniku leta 1997 in s svojim hudomušnim nastopom popestrila prireditev.

Plesala je pri metliški folklorni skupini in bila pomembna informatorka folklornih pripovedi iz Bele krajine, ki jih je Bogomira Kure izdala v knjigi z naslovom »Zgodbe ne moreš iz žaklja zvrnit«. Svojim vnukom vedno govori, da nisi Metličan, če nisi član godbe, folklore ali gasilskega društva. Smatra, da človek lahko veliko prispeva družbi, mestu in občanom, če se aktivno udejstvuje na kulturnem področju ali se druži z vrstniki ali enako mislečimi v katerem izmed društev, ki so v naši občini dejavna in uspešna pri svojem delu.

Alenka Mežnaršič je vsestranska ustvarjalka, ki s svojim delom soustvarja kulturni utrip Metlike in Bele krajine. Vse to dela prostovoljno in v dobrobit ljudem. S svojim delom na kulturnem področju je pustila velik pečat v našem mestu, za kar si zasluži Ganglovo plaketo za dolgoletno delo na področju kulture.


PLESNO DRUŠTVO KROKAR – celovečerna plesna predstava »Na krilih legende«
Plesno društvo Krokar je bilo ustanovljeno leta 1999 z namenom spodbujanja in oživljanja sodobne plesne umetnosti na področju Bele krajine. Gre za prvo društvo za sodobni ples na tem območju, s katerim že vrsto let skrbijo za podmladek v sodobnem plesu in hkrati za promocijo različnih plesnih zvrsti. Svoje delovanje so razširili tudi na druge plesne dejavnosti, saj želijo v društvo privabiti čim večje število udeležencev.

ganglova-nagrada
Ganglovo priznanje sta prevzeli Andreja Fir in Nika Brdar, koreografinji nagrajene predstave »Na krilih legende«, Ganglovo plaketo pa je prevzela nagrajena Alenka Mežnaršič
Občina Metika

Skozi leto izvajajo vrsto plesnih izobraževanj skozi delavnice ali gostovanja različnih plesnih pedagogov. Vsako leto pripravijo najmanj eno samostojno plesno predstavo ter vrsto krajših plesnih točk, performansov in animacij. Plesno dejavnost opravljajo predvsem na ljubiteljski ravni, vendar se vsakoletno poskušajo uvrstiti na državno revijo sodobnega plesa »Živini plesni dnevi«, tekmovanje mladih plesalcev in koreografov OPUS 1 ter gostujejo po Sloveniji in širše. 

Trenutno imajo pet aktivnih plesnih skupin (plesna ustvarjalnica, sodobni balet, hip hop, hip hop za otroke in plesna rekreacija za odrasle) ter izvajajo plesno kulturo v regiji z gostovanjem različnih slovenskih in tujih plesnih ustvarjalcev, kot so Plesni forum Celje, Plesni studio iNTAKT, Kud SAMSVOJ, KUD Pozitiv,...).

Plesno društvo Krokar je v času, ko je zaradi vsem znanih razlogov večina domačih kulturno-umetniških skupin mirovala, pripravilo 25. junija 2021 celovečerno plesno predstavo »Na krilih legende«. Navdih za postavitev celovečernega plesnega dogodka so našli v legendi o metliškem grbu. V predstavi, sestavljeni iz štirih miniatur, je ob bogatih zvočnih in vizualnih efektih nastopilo osemindvajset plesalk v starosti od treh do triintridest let. Pod domiselno uprizoritev, v kateri poleg legende o krokarjih prepoznamo tudi turške vpade in še kakšen dogodek iz metliške srednjeveške zgodovine, sta se kot koreografini podpisali Andreja Fir in Nika Brdar. Slikovita predstava z razmeroma bogato sceno in domiselnimi kostumi je bila prava paša za oči in slaba ura odrskega dogajanja je minila kot bi trenil. V skoraj popolnoma polni dvorani, kar je za zadnji leti že pravi čudež, je občinstvo Krokarce nagradilo z dolgim aplavzom. Predstavo je pohvalila tudi strokovna spremljevalka, plesna pedagoginja Aja Zupanc.

Dogodek, ki je bil ena od prireditev metliškega kulturnega poletja »Pridi zvečer na grad« in je sodil v sklop regijskih plesnih dnevov z naslovom »Ta vseli dan plesa«, je bil sprva načrtovan na prostem. Zaradi visokih temperatur je bil nato izveden v Kulturnem domu Metlika. Poostren nadzor, mnoge omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa in iz dneva v dan drugačna pravila organizacije kulturnih dogodkov so snovalkam predstave še dodatno otežile sicer odlično organiziran dogodek.

Na Krilih legende je predstava, ki kar kliče k ponovitvi v nekih drugih, bolj normalnih časih, ko naša življenja še niso bila omejena s hitrim širjenjem in različnimi mutacijami novega koronavirusa. Tudi tisti, ki ne dajo kaj dosti na moderni ples, bi v njej prav gotovo uživali.