Rok Povšič Svet24.si

FOTO: Rok je peš odšel od doma, nato pa se je za...

carmen istanbul (3) Svet24.si

Carmen Osovnikar pobegnila v Turčijo

ratitovec Svet24.si

FOTO: Smučar na Ratitovcu sprožil plaz, ta je ...

marko milosavljevic bobo Reporter.si

Pri medijski hobotnici SDS gre za zavestno ...

ekonomska-šola-murska-sobota, šola, šolstvo, dijaki, študij Necenzurirano

Draga mati in foter, pustita me v šolo! #kolumna

squid-game Odkrito.si

Obsojen na smrt, ker je gledal Squid Game

doncic Ekipa24.si

ZAROKA, ki je navdušila VSE V DVORANI! ...

Kultura Novo mesto

V Kozinovi zidanici na Trški gori bo kulturno-etnološki center

Piše: STA

Čas objave:
20.05.2021 16:40

Ob Kozinovi zidanici na novomeški Trški gori, kjer je pogosto bival in ustvarjal skladatelj Marjan Kozina, so danes Mestna občina Novo mesto in drugi deležniki podpisali pismo o nameri sodelovanja pri projektu Kozinova zidanica - Hiša slovenske glasbe. Več desetletij propadajočo stavbo naj bi sicer prenovili in jo namenili raznovrstni dejavnosti.

Eno redkih kolikor toliko ohranjenih meščanskih zidanic na vinorodni Trški gori, v katere kletni portal je vklesana letnica 1884 in je last novomeške občine, naj bi celostno prenovili. Prenovljeno stavbo naj bi namenili protokolarnim potrebam, turizmu, ohranjanju spomina na Kozino, glasbenim in drugim prireditvam ter krajevnim vinarjem, je povedal novomeški župan Gregor Macedoni.

Za prenovo že pripravljajo projektno dokumentacijo. Načrtovana je tako, da bi v največji meri ohranili kulturno in arhitekturno dediščino ter zunanji videz. V kletnem in pritličnem delu jo nameravajo prostorsko razširiti.

V kleti naj bi uredili degustacijski prostor, tehnične prostore in sanitarije. V pritličju, kjer še vedno stoji skladateljev klavir, naj bi uredili manjši večnamenski oz. prireditveni prostor in spominsko sobo, v mansardi pa rezidenčni in protokolarni apartma. Ta naj bi bil na voljo tudi Društvu slovenskih skladateljev, ki je eden od podpisnikov pisma o nameri.

Novomeška občina naložbe še ni ocenila, denar zanjo pa si obeta od razpisov načrta za okrevanje in odpornost oz. iz sredstev za turizem v povezavi s kulturno dediščino. Župan je ocenil, da naj bi šlo za zahteven projekt. Lotili se naj bi ga prihodnje leto in končali leta 2023.

Občina se je projekta in nakupa Kozinove zidanice s pripadajočim vinogradom in okolico lotila na pobudo Društva slovenskih skladateljev in ministrstva za kulturo. Za stavbo in omenjeno zemljišče je odštela 65.000 evrov, je še navedel Macedoni.


Predsednik upravnega odbora Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt je dodal, da si od projekta prenove Kozinove zidanice obetajo, da bo to mesto postalo izhodišče pristne ustvarjalnosti in spomina na izjemnega ustvarjalca. Šlo bo tudi za kraj, kjer naj bi umetniki ustvarjali in se srečevali.

Sopodpisnika pisma o nameri sta še Društvo vinogradnikov Trška gora, ki bo skrbelo za okolico zidanice, in novomeška Glasbena šola Marjana Kozine. Podpisa pisma o nameri se je udeležil tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu Damjan Damjanovič.

O prenovi Kozinove zidanice, ki so jo leta 1992 razglasili za lokalni kulturni spomenik, so na novomeški občini sicer govorili že leta 2007, ko je bila ta še zasebna last. Član upravnega odbora Društva skladateljev Slovenije in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani Marko Mihevc je takrat dejal, da želijo v njej urediti Kozinov muzej oziroma muzej slovenskega skladateljstva. Kot je dejal, naj bi Kozinova zidanica za slovensko skladateljstvo postala to, kar je Prešernova hiša v Vrbi za slovensko pesništvo.

Marjan Kozina se je rodil leta 1907 v Novem mestu. Družinska glasbena tradicija in prijateljstvo organista Ignacija Hladnika sta ga po začetnem študiju filozofije in matematike na ljubljanski univerzi potegnila v študij glasbe na Dunaju in v Pragi.

Kot diplomant se je zaposlil v ljubljanski Operi, nato v Mariboru, kasneje na Akademiji za glasbo v Beogradu, kjer je dočakal drugo svetovno vojno. Po osvoboditvi se je vrnil v Ljubljano in postal prvi upravnik Slovenske filharmonije. Med bivanjem v Beogradu je napisal opero Ekvinokcij, ki so jo v ljubljanski Operi prvič izvedli leta 1948. V povojnem času je v Ljubljani in v družinski zidanici na Trški gori strnil vtise in napisal štiristavčno simfonijo Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Med drugim je zložil glasbo za prve slovenske filme, kot sta Na svoji zemlji in Kekec, pisal je o glasbi, satire in prevedel vrsto romanov.

Poučeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo in bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je leta 1966 v Novem mestu, kjer je tudi pokopan.

Predsednik upravnega odbora Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt

O projektu Kozinove zidanice


Novomeški župan Gregor Macedoni

O projektu Kozinove zidanice