Stanislav Štuhec Svet24.si

Kam je odšel Stanislav Štuhec? Svojci ga ...

Naj blok stoji na Pavšičevi ulici Svet24.si

Foto: Ponovno izbrali najlepši blok v Ljubljani

Damjan Žugelj Necenzurirano

Slovenski Watergate: tožilstvo zahteva preiskavo ...

asta-vrecko Reporter.si

Blamaža: levičarka Asta Vrečko namesto ...

rudiger Ekipa24.si

Genialno! Rüdiger vratarju Reala pomagal pred ...

kyle-marisa-roth Odkrito.si

Nenadna smrt znane TikTok vplivnice

elsnik Ekipa24.si

Uh, kakšne besede! Kapetan Olimpije Elšnik po ...

Kultura Ljubljana

Novi Bičkov film se sooča z zavrnitvijo slovenskih financerjev

Piše: STA

Čas objave:
04.12.2021 06:28

Priznani režiser Rok Biček pripravlja novi film Črna mati zemla, ki ga bo podpisal tudi kot avtor priredbe istoimenskega uspešnega romana hrvaškega avtorja Kristiana Novaka. Zapletlo se je pri financiranju v Sloveniji. Film je načrtovan kot večinsko slovenska koprodukcija, slovenski financerji trdijo, da gre za manjšinsko koprodukcijo.

Biček, ki je kot predpripravo celovečerca že posnel kratki film Kazenski strel, je povedal, da bi novi filmski projekt pomenil unikum na področju koprodukcijskega sodelovanja z drugimi državami, saj imajo s hrvaške strani že zagotovljeno zelo visoko finančno podporo. Vendar je po njegovih besedah nastala paradoksalna situacija, ko slovenski financerji - RTV in Slovenski filmski center - to razumejo kot oteževalno okoliščino.

Kot trdijo, gre za manjšinsko koprodukcijo oziroma večinsko hrvaško, saj je film prejel podporo Hrvaškega avdiovizualnega centra (HAVC). V teh primerih namenjajo bistveno manjša sredstva - za manjšinske koprodukcije. To, kot je pojasnil Biček, pomeni približno desetkrat manj sredstev.

Kot je poudaril Biček, so prvi v Sloveniji, kar je morda tudi težava, razmišlja, pripravili zelo uravnoteženo zastopanost avtorjev tako s slovenske kot s hrvaške strani. Tudi finančno ima Slovenija večinski, vsaj 51-odstotni delež, preostanek pa Hrvaška, s petodstotnim deležem pa sodeluje še Avstrija.

Film bo posnet po hrvaški knjižni uspešnici, režiral pa ga bo slovenski režiser, kar hrvaškega centra HAVC ni zmotilo, saj je prispeval kar 550.000 evrov, je povedal Biček.

Za sredstva so že dvakrat neuspešno zaprosili pri Slovenskem filmskem centru (SFC). V drugem poizkusu, je bila vloga izločena iz postopka, še preden je prišla do ocenjevalne komisije. Na diskvalifikacijo so se pritožili na ministrstvo za kulturo, ki je pritožbo zavrnilo, zato so na upravnem sodišču sprožili upravni spor, je pojasnil Biček.



Letos februarja so se prijavili na razpis za sredstva RTV, na katerem so zaprosili za maksimalno višino sredstev - 400.000 evrov. Na vprašanje strokovne komisije, če bi lahko projekt izpeljali z manj odobrenimi sredstvi, jim je Biček odvrnil, da bi bilo treba tako preostanek sredstev zagotoviti iz drugih virov in da upa, da bodo na SFC sprevideli zmotno odločitev o diskvalifikaciji projekta in ga letos sprejeli v ocenjevanje.

V ponedeljek bodo na seji Programskega sveta RTV Slovenija obravnavali odločitev generalnega direktorja, ki je te dni uporabil diskrecijsko pravico in zavrnil odločitev komisije za ocenjevanje celovečernih filmov, ki je projektu namenila sofinanciranje v višini 150.000 evrov. Znesek bi znižal na 30.000 evrov z utemeljitvijo, da je večletna praksa na RTV, da se manjšinskim koprodukcijam nameni bistveno nižja sredstva.

A kot opozarja Biček, ki je bil že večkrat tudi v vlogi filmskega producenta, film izpolnjuje zakonsko definicijo slovenskega filmskega projekta, ki ga med drugim definira večinski delež slovenskega producenta pri projektu. Iz prijavne dokumentacije nesporno izhaja, da ima slovenski producent večinski delež tako pri avtorskih pravicah kot tudi v predvidenem deležu sofinanciranja, je še poudaril Biček, ki je pred dvema letoma za film Družina prejel nagrado Prešernovega sklada. Njegov Razredni sovražnik pa je bil med drugim slovenski kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film.

Film sloni na romanu hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka, rojenega 1979, in velja za ena večjih literarnih mojstrovin balkanske regije. Roman prinaša večplastno sodobno zgodbo, ki svoje korenine najde v otroštvu danes uspešnega mladega pisatelja, ki prihaja iz hrvaškega Medžimurja, "kjer poznajo - tako kot v večjem predelu panonske regije in tudi na slovenski strani meje - zaskrbljujoče visoko samomorilno statistiko. Knjiga se od tu razpira v razgrajevanje družinskih odnosov, družbenih postulatov, romantičnih zapletov, travmatičnih spominov in vzgibov velikega prijateljstva", piše v recenziji Bukle.

STA je vprašanje glede sofinanciranja naslovila tudi na RTV Slovenija. Na odgovor še čaka.