Koncertni zbor Carmina Slovenica, ki ga vodi dirigentka Karmina Šilec, sodi med vodilne ansamble v svetovnem zborovskem gibanju. Choregie, vokalno gledališče, vključuje glasbo, gib, igro in druge odrske elemente.
Carmina Slovenica je v Novem mestu gostovala večkrat, izvedla je koncertni večer, projekta Scivias in Drum café, nazadnje, leta 2009, pa tudi dogodek Na juriš in the mood! Obiskovalci, ki so takrat napolnili Trdinovo dvorano do zadnjega kotička, so se za izjemno čustven večer in veliko glasbeno doživetje izvajalcem zahvalili s stoječim aplavzom. Avtorica projekta in dirigentka je bila Karmina Šilec, za spremljavo na harmoniki je poskrbel Janez Dovč.
Na juriš in the mood! ponuja glasbo, ki so jo poslušali in izvajali v obdobju boja proti fašizmu. Gre za glasbo predvojnega Pariza, za židovske, francoske in italijanske pesmi, ameriški swing in slovenske partizanske pesmi – od Boogie Woogie Bugle Boy, Kiss me Good Night, Sergeant Major, Lili Marleen, Remember Pearl Harbor, Je suis swing do Hej, brigade in Na juriš.
Takratno vzdušje lahko obudite z ogledom koncertnega dogodka, ki je bil posnet v dvorani SNG Maribor in s še večjo glasbeno in pevsko zasedbo. Vsebina je od danes, 25. maja, do ponedeljka, 31. maja, dostopna na tej povezavi.
Med vojno so peli in poslušali glasbo vsi – vojaki in civilno prebivalstvo. Glasba je ljudi povezovala v protifašističnem uporu, krepila je optimizem in trdno vero v končno zmago. Glasba je bila lahko družbeno angažirana, lahko pa je bila samo za spodbudo in zabavo. Glasbeni izrazi tega časa so bili zelo nasprotni si: od liričnih, nežnih razpoloženj, ki odražajo nemoč, krute usode in trpljenje, prek borbenih pesmi, ki izražajo ponos, zmago, slavo, čast in zavedanje moči, pa vse do humornih, ironičnih in celo ciničnih pesmi.
Druga svetovna vojna je bila prva vojna, v kateri so zares dejavno sodelovali tudi mediji. Propagandni oddelki so glasbo prenašali prek radia in filma ter celo propagirali določene izvajalce. Nemci so zelo jasno določili, katero glasbo je primerno poslušati in katere ne; to drugo so tudi prepovedali izvajati in poslušati, iz svoje zemlje pa pregnali številne odlične glasbenike, še več pa jih zaprli v taborišča. V istem obdobju so Angleži in Američani plesali boogie, peli swing in poslušali big bande, Francozi so mrmrali popevke, medtem ko so imeli Rusi raje vojaške marše in melanholične napeve.
Pesem je zaznamovala tako vojno kot tudi povojna obdobja. Generacije Slovencev so rasle s partizansko pesmijo, in zato je, ne glede na politične in družbene spremembe, ostala v naših srcih. Tudi (ali predvsem) brez politične konotacije - kot spomin na čase prepevanja na proslavah, sprejemanja v pionirske in mladinske vrste, čase velikih praznikov mladosti ... Ko človek zasliši to pesem, se mu zbudijo spomini na neke druge čase, druge svetove.
Iz Kulturnega centra Janeza Trdine ob tem sporočajo tudi, da z možnostjo brezplačnega ogleda posnetka koncerta Na juriš in the mood! po pol leta udarno zaključujejo rubriko Poglejmo (še) enkrat, odpirajo svoja vrata in vabijo na oglede dogodkov v živo.