V mali dvorani Dolenjskega muzeja v Novem mestu soanes ob 10. uri odprli razstavo, ki jo je tamkajšnji arheološki kustodiat pripravil ob 30-letnici nepretrganih zavarovalnih sistematičnih arheoloških izkopavanj na novomeški Kapiteljski njivi. Razstava, ki predstavlja dokumentarno gradivo in glavne arheološke najdbe, bo odprta do 7. maja.
Kustos Dolenjskega muzeja in vodja arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi Borut Križ je povedal, da razstava Tisočletna nekropola prikazuje 30 let nepretrganih zavarovalnih arheoloških izkopavanj na enem najpomembnejših evropskih prazgodovinskih najdišč.Več kot 2100 grobov iz treh arheoloških obdobij, pozne bronaste dobe in starejše ter mlajše železne dobe, z množico grobnih pridatkov iz obdobja vsega prvega tisočletja pred našim štetjem, pa odraža moč in pomen družbe, ki je v zadnjem prazgodovinskem tisočletju živela na območju današnjega Novega mesta.
Hkrati je opozoril, da na Kapiteljski njivi odkrito lončeno posodje, nakitni predmeti, orožje, bronaste situle in iz antične Grčije ter Etrurije uvoženi izdelki delijo usodo drugih dolenjskih arheoloških najdišč, ki jih ogroža naravno kisla ilovica, na njivskih površinah pa ostanki različnih umetnih gnojil in drugih kemikalij.
Sicer pa 30-letna prizadevanja Dolenjskega muzeja in novomeške enote Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine za rešitev in ohranitev te najpomembnejše arheološke dediščine predstavlja vrsta dokumentarnih fotografij ter arheoloških predmetov in načrtov.
Kot je ocenil kustos, so v zadnjih treh desetletjih raziskali zgolj polovico od 55.000 kvadratnih metrov tega arheološkega najdišča, z zavarovalnimi izkopavanji pa nameravajo nadaljevati.
Kapiteljska njiva, ki je do zdaj prinesla množico novih spoznanj o življenju v evropski prazgodovini, njeni izjemni in številni grobni pridatki pa so obogatili seznam skupne evropske kulturne dediščine, namreč lahko še postreže s čim novim in dragocenim, je še povedal Križ.
Na Kapiteljski njivi, kjer so sicer prva izkopavanja potekala konec 19. stoletja, so v zadnjih treh desetletjih sistematično raziskali več kot 2100 prazgodovinskih grobov oziroma skoraj 300 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, v 51 prazgodovinskih rodovnih gomilah več kot 1100 grobov starejše in poleg teh 720 planih grobov mlajše železne dobe. Odkrili so tudi za zdaj en sam slovanski oziroma zgodnjesrednjeveški žgani grob iz 7. stoletja.