hiša 5 Svet24.si

(Foto) Tako lepe hiše bodo dobili namesto ...

Shonda Rhimes Svet24.si

Shonda Rhimes zaradi groženj prisiljena v selitev

sergej racman Necenzurirano

Eden najbogatejših Slovencev je v zaporu. ...

klemen jaklic ustavno sodisce Reporter.si

Branilec Janeza Janše: takšne argumente najde ...

rudiger Ekipa24.si

Genialno! Rüdiger vratarju Reala pomagal pred ...

poroka-na-prvi-pogled, 3 Njena.si

Poroka na prvi pogled: Katja za kratek čas ...

elsnik Ekipa24.si

Uh, kakšne besede! Kapetan Olimpije Elšnik po ...

Novice Krško

Adam Bohorič: Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici

Piše: R.K./KD Krško

Čas objave:
05.04.2021 15:46

Kot sklepno dejanje projekta Bohoričevo leto so v Mestnem muzeju Krško konec februarja odprli občasno razstavo, na kateri so prvič v mestu predstavili izvirni izvod prve slovnice slovenskega jezika, ki jo največkrat »ljudsko« imenujemo »zimske urice«.

Razstavo bi v običajnih razmerah pospremili z obsežnejšim spremljevalnim programom v obliki strokovnih predavanj in pogovorov, a ker zaradi aktualnih epidemioloških razmer to ni bilo mogoče, so se odločili, da predstavitev Bohoričeve slovnice pripravijo tudi v obliki krajšega video prispevka. V njem je o nastanku in pomenu prve slovenske slovnice spregovoril dr. Kozma Ahačič, mag. Marijan Rupert pa je predstavil protestantske tiske, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica.

Adam Bohorič je bil prvi slovenski protestantski šolnik in slovničar. Rodil se je okoli leta 1520 pri Brestanici in umrl 20. novembra 1598 v Nemčiji. Jezikoslovje in glasbo je študiral v Wittenbergu. Vodil je šolo v Krškem, bil ravnatelj stanovske šole v Ljubljani in zanjo napisal prvi šolski red, v katerem slovenskemu jeziku priznava položaj občevalnega in poučevalnega jezika.

Sestavil je berilo Ljubljanska začetnica, slovarček in otroško biblijo. Gotovo najpomembnejša pa je njegova prva slovnica slovenskega jezika, ki ji je dal prikupen naslov Zimske urice. V njej je opisal slovensko pisavo, ki jo je sestavil skupaj s Trubarjem, Dalmatinom in Kreljem in je dobila ime bohoričica. V uporabi je bila do sredine 19. stoletja, ko jo je zamenjala gajica.