kranj, prometna-nesreča, avtobus Svet24.si

Policija išče voznika avtobusa, ki je v Kranju ...

duša Svet24.si

Pogovori s pokojnimi ne izčrpajo, ampak pomirijo

Screenshot 2024-04-25 at 16.31.28 Necenzurirano

Žakelj obrnil ploščo: zdaj ve, da je na ...

milan kucan sr Reporter.si

Razvnete strasti v SD: Milana Kučana razkuril ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

Simon Vadnjal Revija Stop

Znani obrazi so zelo okoljsko ozaveščeni

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

Novice Podsreda

Drugo desetletje Kozjanskega parka

Piše: Kozjanski park

Čas objave:
30.03.2021 12:08

Javni zavod Kozjanski park v letošnjem letu praznuje 40 let delovanja. V drugem desetletju so park zaznamovali številni dogodki.

Prva prireditev za najmlajše je bila leta 1992 –ŽIV ŽAV NA GRADU PODSREDA in je bila namenjena otrokom pred začetkom novega šolskega leta. Z obiskovalci je napolnila grad in grajsko dvorišče, zabavo pa so popestrili številni glasbeni gostje: Andrej Šifrer, Čuki, Sanja Mlinar, Tinkara Kovač in Jan Plestenjak. Bogat glasbeni program so spremljale številne ustvarjalne delavnice, ure pravljic, lutkovne predstave, lokostrelstvo, vožnja s kočijami,
iskanje grajskega zaklada, otroški piknik, obiskala pa nas je tudi kamela iz Živalskega vrta Ljubljana.

Na gradu Podsreda so leta 1994 in 1995 s prenovljenimi grajskimi kaščami in grajskim podstrešjem pričeli z bogato galerijsko dejavnostjo. Od takrat naprej gostijo številne mednarodno priznane domače in tuje umetnike.

Mednarodno sodelovanje, ki se je stkalo ob partnerstvu med gradovoma Wolfsegg na Bavarskem in gradom Podsreda se je v tem desetletju nadaljevalo z veliko predstavitvijo Slovenije v Regensburgu »Slovenija danes – Slowenien heute«, (1993) ter z ustanovitvijo Bavarsko-slovenskega društva (1995), katerega namen je bil povečanje prepoznavnosti Slovenije tako doma kot tudi v tujini. V okviru sodelovanja je bila mednarodna akcija »Gradimo most«, ko so mladi iz različnih držav s pomočjo slovenske vojske gradili most proti
"Seniku« na Trebčah. Več let je potekalo evidentiranje in dokumentiranje stavbne dediščine Kozjanskega parka, simpoziji o dediščini ter nastopi bavarskih glasbenikov, gledališke predstave ter razstave umetnikov. V Podsredi so odprli prenovljeno staro kaplanijo, ki je zaradi sodelovanja z Bavarsko-slovenskim društvom dobila ime Slovensko-bavarska hiša. V njej je bila na začetku večja soba za različne prireditve, delavnice, knjižnica in bavarska soba. Čez nekaj let so na podstrešju uredili še »jabolčna« apartmaja. Od leta 1997 potekajo v razstavnem prostoru praznične ustvarjalne delavnice ter številne razstave.


Od leta 1995 poteka na gradu Podsreda bogat glasbeni program »Glasbeno poletje na gradu Podsreda« v sklopu katerega organizirajo koncerte ter različne glasbene seminarje, ki jih vodijo priznani glasbeni pedagogi. V tem času so se kot umetniški vodje zvrstili Jean Marie Londeix, Dejan Prešiček in Andrej Zupan.



V sodelovanju z Društvom za opazovanje in popularizacijo ptic Slovenije so leta 1999 izvedli prvi popis ptic Kozjanskega parka, ki je pokazal ugodno stanje vrst in njihovo številčnost. Isto leto je bila na Bizeljskem prireditev KVIP -KVIP, namenjena popularizaciji najbolj barvitega predstavnika ptic – čebelarja, ki ima na Bizeljskem eno izmed redkih gnezdišč v Sloveniji.

Leta 2000 so prvič prenesli dvoživke preko ceste pri ribniku na Trebčah. Na svojem popotovanju iz Orlice do ribnika, kjer odlagajo mreste, morajo prečkati še zadnjo oviro, zelo prometno cesto. Pri prenosu vsako leto pomagajo tudi učenci iz okoliških osnovnih šol, gobarji, planinci in ostali prostovoljci.

Najbolj množična tradicionalna prireditev »Praznik kozjanskega jabolka« poteka v trgu Podsreda drugi vikend v oktobru že od leta 2000 in promovira jabolko, jablano, travniški sadovnjak z namenom ohranjanja biotske pestrosti in do narave prijaznega gospodarjenja s prostorom.

Drugo desetletje so zaključili z letom 2001, ko so pričeli izvajati program »Ohranjanje in upravljanje s suhimi travniki Vetrnika in Oslice«. S prvim LIFE projektom v Sloveniji so uspeli preprečiti izgubo suhih travišč na Vetrniku in Oslici, ki spadajo med vrstno najbogatejše življenjske prostore v Evropi. Raziskave, narejene v okviru projekta, so bile podlaga za uvrstitev habitatov suhih travišč med območja Natura 2000.