mitja Svet24.si

Poročil se je slovenski režiser, ki je navdušil...

Blišč je \"oplazil\" tudi Bohinj Svet24.si

Tajkuna bi "izgnali" iz okolice Bohinjskega jezera...

marjan podobnik janez jansa bobo Necenzurirano

Nov nepremičninski posel Janeza Janše

nina krajnik-pl Reporter.si

To je resnica o »diplomatski« karieri Nine ...

karanovic-suler Ekipa24.si

Marko Šuler razblinil vse dvome: bo Radovan ...

Jacqueline Njena.si

Hrvati Jacqueline še niso pozabili

sveca Ekipa24.si

Grozljivo in šokantno! Umorjen večkratni ...

Novice Novo mesto

Družbe jugovzhodne Slovenije lani prihodke povečale na več kot sedem milijard evrov

Piše: STA

Čas objave:
07.06.2022 11:26

Družbe iz jugovzhodne Slovenije so lani izstopale po višini izkazanega neto čistega dobička, povprečno izplačani plači in deležu doseženih prihodkov z izvozom. Ustvarile so 7,2 milijarde evrov prihodka, kar je osem odstotkov več kot leto prej. Po oceni Marjete Arh Kvartuh iz Ajpesa je dolenjsko gospodarstvo v dobri kondiciji.

Območno gospodarstvo jugovzhodne Slovenije je lani ustvarilo skupaj 7,8 milijarde evrov prihodkov, od tega družbe 93 odstotkov, pet odstotkov so prispevali podjetniki, dva odstotka pa zadruge. Skupaj so v povprečju zaposlovali 37.000 ljudi, od teh 91 odstotkov družbe, osem odstotkov podjetniki in odstotek zadruge.

Družbe s tega konca Slovenije so lani ustvarile šest odstotkov prihodkov vseh na državni ravni, je na današnji novinarski konferenci povedala višja svetovalka novomeške izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Marjeta Arh Kvartuh.

Ob tem so več čistega dobička izkazale le družbe iz osrednjeslovenske in savinjske statistične regije.

Leto 2021 so zaznamovale otežene gospodarske razmere zaradi pandemije covida-19, vendar so se gospodarski subjekti odlično prilagodili na razmere, je izpostavila Arh Kvartuhova.

Družbe jugovzhodne Slovenije so sicer predlanske prihodke lani povečale za osem odstotkov. Ustvarile so 7,2 milijarde evrov prihodka, največ oz. 72 odstotkov s predelovalnimi dejavnostmi in ob močni izvozni usmerjenosti. S prodajo na tujih trgih so družbe ustvarile več kot dve tretjini vseh svojih prihodkov oz. 77 odstotkov, največ v državah EU.

Zvišali so se tudi skupni odhodki, ki so znašali 6,6 milijarde evrov. Poslovni izidi iz poslovanja, financiranja in drugega delovanja so se izboljšali. Višji je bil tudi neto čisti dobiček družb. Znašal je 536 milijonov evrov in je predlanskega presegel za 17 odstotkov. Pozitiven izid oz. čisti dobiček, je izkazalo 1956 družb v znesku 554 milijonov evrov, negativnega pa 706 družb v znesku 18 milijonov evrov. V primerjavi s predlani se je povečalo število družb, ki so ustvarile čisti dobiček in zmanjšalo število družb z izgubo.



Glede na velikost so največji delež neto čistega dobička oz. 72 odstotkov izkazale velike družbe. Več neto čistega dobička kot predlani so sicer izkazale vse velikostne skupine družb, največjo oz. 59-odstotno rast neto čistega dobička pa so zabeležile mikro družbe. Glede na dejavnost so največ neto čistega dobička izkazale družbe z glavno dejavnostjo proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov in proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic.

Družbe v regiji so lani okrepile tudi neto dodano vrednost. Ustvarile so je za 2,1 milijarde evrov oziroma za pet odstotkov več kot leta 2020. Zrasla je tudi neto dodana vrednost na zaposlenega in dosegla 62.000 evrov.

Število zaposlenih v družbah je lani zraslo za nekaj več 1000, najbolj v družbah predelovalnih dejavnosti v občinah Novo mesto in Kočevje. Skupaj je bilo v družbah zaposlenih 33.300 ljudi oz. tri odstotke več kot predlani.

Za 77 evrov so se zvišale tudi povprečne plače. Povprečna mesečna bruto plača je v omenjeni regiji dosegla 2055 evrov in je bila za dobrih 150 evrov višja od povprečne plače v slovenskih družbah, ki je znašala nekaj več kot 1900 evrov. Na razmeroma visoko povprečje plač so najbolj vplivale družbe s sedežem v občini Novo mesto, ki so v povprečju izplačale plačo v znesku 2376 evrov. Višje plače od povprečja družb v državi pa so izplačevale tudi družbe s sedežem v Občini Šentjernej, in sicer 1986 evrov.

Glede samostojnih podjetnikov in zadrug jugovzhodne Slovenije je Arh Kvartuhova navedla, da je nekaj manj kot 3300 teh lani zabeležilo 427 milijonov evrov prihodka in hkrati 31 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka. V povprečju so zaposlovali nekaj manj kot 3000 ljudi.

Zadruge oz. 21 zadrug, ki so v povprečju zaposlovale nekaj manj kot 500 ljudi, pa so lani ob 125 milijonih evrov prihodka ustvarile skupaj nekaj več 600.000 evrov neto čistega dobička, je še dejala Arh Kvartuhova.