Predstavniki Društva Bela krajina so danes na vladi vložili javni poziv k takojšnji odstranitvi žične ograje. Prepričani so, da ograja za Belo krajino pomeni uničujoč ekonomski, ekološki, psihološki in socialni udarec, hkrati pa menijo, da je postavljena v neskladju z ustavo.
Namesto žične ograje bi morala država postaviti le krajše, usmerjevalne, nenevarne pregrade ob mejnih prehodih, ki bi zagotavljale večjo varnost beguncev, prostovoljcev in policistov, so v pismu, ki ga je prebral predsednik Tone Grahek, zapisali v društvu.V društvu se strinjajo, da ima vsaka država pravico in dolžnost varovati svojo mejo, moti pa jih nesprejemljiv in nehuman način spopadanja z begunsko krizo. Sploh se jim zdi postavljanje žične ograje v času informacijske revolucije, ko se lahko s sateliti spremlja vsak korak državljanov, nesorazmeren in nemoralen ukrep, je po prebranem pismu zbranim medijem dejal član društva Dušan Plut.
Vprašal se je, kaj se bo zgodilo, če bi begunci dejansko neorganizirano prišli do žične ograje. "Kaj bomo z njimi naredili, kaj bomo naredili z otroki, ki se bodo poskušali prebiti čez žično ograjo, a bomo streljali nanje" je vprašal Plut, prepričan, da je država s takim načinom reševanja migracij že izgubila svojo suverenost.
Člani društva opozarjajo, da tudi Bela krajina, tradicionalna pokrajina izseljevanja, s kilometrskimi žičnimi pregradami doživlja negativne posledice varnostne nesposobnosti EU ter nesposobnosti slovenske in hrvaške politike, da bi celostno, sočutno in odgovorno pristopili k reševanju migracij. Do slednjih bo prihajalo tudi v prihodnje, zlasti zaradi naraščajoče družbene neenakosti in posledic podnebnih sprememb, so prepričani.
Bela krajina pa medtem postaja vse bolj obrobna slovenska pokrajina, zdaj pa je izolirana še z žično ograjo, opozarjajo v pismu. Menijo, da ograja ni nevarna le ljudem in živalim, ampak prinaša dodatno opustošenje prometno, razvojno, zaposlitveno in investicijsko zapostavljene obmejne regije.
Ograja jemlje kruh zlasti prebivalcem, ki so eksistenčno odvisni od turizma ob Kolpi, opozarjajo. Zato so prepričani, da bo žica zadala še dokončni finančni udarec vsem naporom, ki jih ljudje na obeh bregovih Kolpe vlagajo v izboljšanje življenjskih razmer.
Ograjo je po njihovem sicer lahko zlahka preščipne. In če bi do nje prišlo 1000 ljudi, bo zanje mala malica čez to žico priti, je razmišljal član društva Božidar Flajšman. Hkrati pa ta žica lokalnemu prebivalstvu povzroča neverjetne težave, dodaja. Zato ograja zanj nima pravega učinka.
"Da o živalih sploh ne govorimo, o kakšnih mukah umirajo. Strokovnjaki za divjad pa pravijo, da se živalim preprečuje gibanje. Medvedi hodijo mladiče polagat v brloge na Hrvaško, nato se vračajo v Slovenijo. Slovenija je namreč premajhen habitat za vse te živali," je danes izpostavil.
Prav tako so prepričani, da ograja z varnostnega vidika ničesar ne rešuje in da se varnostne težave v 21. stoletju ne more reševati s tovrstnimi rešitvami, tudi s panelnimi ograjami ne.
Ograja je po njihovem postavljena od kršenju več z ustavo zagotovljenih pravic, od pravice do svobode gibanja, do lastninske pravice in pravica do uživanja javnega dobrega in naravnih bogastev.
Z ograjo se po besedah Flajšmana le zbuja občutek lažne varnosti in služi "nabiranju ne vem kakšnih točk". "Naj vsi tisti, ki so za žico, prispevajo deset evrov mesečno za Belo krajino," je še dejal.
Hkrati je treba po njihovem popisati in izplačati vso škodo prizadetim prebivalcem in organizacijam, denimo lovskim in ribiškim družinam. Slovenska in hrvaška vlada bi se morali po njihovem sestati na takojšnjem akcijskem sestanku, na katerem bi se dogovorili o skupnem humanem načinu reševanja begunske problematike.
V društvu pravijo, da bodo svojo akcijo postopno stopnjevali, a v meji legitimnih, državljanskih pobud.
Pogovor s predsednikom društva Bela krajina Tonetom Grahkom
Galerija
