humanity-4150261_1920 Dobra karma

Tarot napoved: lahko pričakujemo generacijo ...

meghan, harry Svet24.si

Kdo bo plačeval za sussekška odpadnika? Harry je...

ZGO000687 Reporter.si

Če bi Pučnik premagal Kučana: kakšna bi bila ...

uroš urbanija Svet24.si

Prvak SDS ponovno vpoklical zvestega in uslužnega...

Vlado Kreslin Necenzurirano

Kdo je že zaprl s.p.? Helena Blagne, Vlado ...

ZvezdePlesejo_skupinska_pokoncna2 (1) Odkrito.si

Zvezde plešejo - To se jim dogaja sedaj!

trenerka Njena.si

Nataši Gorenc umrl oče, strah jo je za mamo

Novice Novo mesto

AVDIO&FOTO: Sanirali bodo Kettejev drevored

Piše: MO NM/STA

Čas objave:
27.10.2019 18:49

Na rotovžu sta župan Gregor Macedoni in član uprave podjetja CGP Edo Škufca nedavno podpisala pogodbo za ureditev tematske poti gradišča Marof in Kettejevega drevoreda, s čimer se začenja urejanje širšega območja priljubljene zelene oaze, na kateri je v prihodnosti predviden interaktiven arheološki park.

Kettejev drevored 2.png
Kettejev drevored
Foto: STA/R.B.

Prenova Kettejeva drevoreda obsega rekonstrukcijo ceste, ureditev javne razsvetljave in počivališč, zamenjavo obstoječih klopi, izvedbo potrebnih infrastrukturnih priključkov in prestavitev dela obstoječe infrastrukture ter prezentacijo robov vozišča nekdanje mestne vpadnice. Po podatkih novomeške občine bodo za naložbo odšteli 470.000 evrov, polovico denarja si obetajo iz evropske blagajne. Dela naj bi predvidoma končali poleti prihodnje leto.

Naložba obsega prenovo Kettejevega drevoreda oz. tamkajšnje makadamske ceste, prestavitev obrobnega dela cestišča te nekdanje mestne vpadnice, ureditev razsvetljave in počivališč, menjavo klopi, ureditev potrebnih infrastrukturnih priključkov in prestavitev dela infrastrukture.

Župan Gregor Macedoni in član uprave podjetja CGP Edo Škufca.jpg
Kettejev drevored
Foto: MO Novo mesto

V Kettejevem drevoredu divjega kostanja nameravajo zamenjati posamezna odmirajoča in nevarna drevesa. Predvidoma bodo zamenjali in nato zasadili sadike 17 dreves, pri preostalih pa opravili potrebno nego. Na bršljinski strani drevoreda naj bi zamenjali še osem mlajših dreves in jih dodatno zasadili 10.

Gradišče na Marofu naj bi po ugotovitvah nekdanjega arheologa Dolenjskega muzeja Toneta Kneza, ki je na njegovem severnem nasipu leta 1981 izkopal manjšo sondo, zgradili v 10. stoletju pred našim štetjem, po nekaterih keramičnih najdbah pa naj bi tisočletno življenje na njem prenehalo s Kelti oz. s prihodom Rimljanov.

Začetek Kettejevega drevoreda sega v konec 19. stoletja, ko je mestno županstvo objavilo razglas za ureditev sprehajališča. Pravzaprav gre za naslednika drevoreda, ki ga je dal leta 1830 zasaditi takratni okrožni načelnik, takrat pa se ga je prijelo ime Baronov drevored. V poznih 80. letih preteklega stoletja so pristojne službe ugotovile, da je drevored v slabem stanju, pred tem pa se občina zanj ni kaj dosti zanimala.

Nekatera drevesa so bila stara več kot 150 let, kar je predvidena življenjska doba divjega kostanja. V zgodnjih 90. letih preteklega stoletja so zato uredili del drevoreda ob Rozmanovi ulici, ki je bil skoraj zapisan sekiri. Pri Kettejevem drevoredu so reševali, kar se je dalo rešiti. Pri sanaciji so del dreves odstranili in spodnja dela drevoreda proti mestu in Bršljinu pomladili oziroma novo zasadili.

Gradišče na Marofu naj bi po ugotovitvah nekdanjega arheologa Dolenjskega muzeja Toneta Kneza, ki je na njegovem severnem nasipu leta 1981 izkopal manjšo sondo, zgradili v 10. stoletju pred našim štetjem, po nekaterih keramičnih najdbah pa naj bi tisočletno življenje na njem prenehalo s Kelti oz. s prihodom Rimljanov.

Začetek Kettejevega drevoreda sega v konec 19. stoletja, ko je mestno županstvo objavilo razglas za ureditev sprehajališča. Pravzaprav gre za naslednika drevoreda, ki ga je dal leta 1830 zasaditi takratni okrožni načelnik, takrat pa se ga je prijelo ime Baronov drevored. V poznih 80. letih preteklega stoletja so pristojne službe ugotovile, da je drevored v slabem stanju, pred tem pa se občina zanj ni kaj dosti brigala. 

Nekatera drevesa so bila stara več kot 150 let, kar je predvidena življenjska doba divjega kostanja. V zgodnjih 90. letih preteklega stoletja so zato uredili del drevoreda ob Rozmanovi ulici, ki je bil skoraj zapisan sekiri. Pri Kettejevem drevoredu so reševali, kar se je dalo rešiti. Pri sanaciji so del dreves odstranili in spodnja dela drevoreda proti mestu in Bršljinu pomladili oziroma novo zasadili.

Vodja urada za prostor in razvoj Mestne občine Novo mesto Iztok Kovačič

Prenova Kettejevega drevoreda