duša Dobra karma

Očetu sta se hčerki vrnili leto dni po njuni ...

Samantha Katie James Svet24.si

Miselne akrobacije neke misice izzvale šok, ...

cerar pocivalsek-smc Reporter.si

Sanjske ponudbe za osem odpisanih: razkrivamo, ...

čelik7 Svet24.si

Pavle Čelik: »Državljani se zavedajo svojih ...

kuzma, korona-virus, meja, mejni-prehod Necenzurirano

Ko te izsiljuje Dunaj, se ti stoži po Bruslju

100913614_238493430776529_4655361849502988722_n Odkrito.si

Jan Oblak - Psa poslal s taksijem iz Slovenije v ...

branko cvek Njena.si

Ljubezen po domače: Branka osvojila vztrajna ...

Novice Novo mesto

FOTO: Ranljive skupine na poti k boljši vključenosti v družbo

Piše: Kreativna baza, A.K.

Čas objave:
15.01.2020 13:19

V Zlati dvorani Narodne galerije, je v torek, 14. januarja 2020, potekala javna predstavitev enega izmed najpomembnejših vseslovenskih projektov, namenjenih vključevanju ranljivih skupin, Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Gre za vseslovenski projekt, v katerem je do zdaj sodelovalo 21 občin, med njimi Mestna občina Novo mesto ter občini Krško in Kočevje, na dogodku pa je nastopil tudi župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni.

Ena izmed občin, ki so bile vključene v projekt, je tudi MO Novo mesto, njen župan Gregor Macedoni pa je v svojem govoru pohvalil predvsem spletni vidik projekta. Nove tehnologije nam namreč omogočajo nove možnosti pristopanja k mobilnosti. Zbrane podatke bodo uporabili in tudi v prihodnje sodelovati pri njihovem popisovanju. Ključno se mu zdi, da je podatke zbrala oseba, ki je tudi sama gibalno ovirana, zato bodo res služili svojemu namenu, kar je še en korak v smer napredka, pa četudi je ta počasen. 

Cilj družbeno odgovornega in trajnostno naravnanega projekta je vpeljava standardiziranega sistema podatkov za omogočanje fizične in digitalne dostopnosti.

Projekt financira Ministrstvo za infrastrukturo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije. Na predstavitvi je bil prisoten tudi partner projekta, Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost, ter predstavniki Agencije za varnost v prometu (AVP), Geodetske uprave RS, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter predstavniki lokalnih skupnosti in ranljivih skupin, ki so v projektu aktivno sodelovali. Predstavitev, ki je bila fizično dostopna za vse ranljive skupine in tolmačena v znakovni jezik, je vodila Andreja Čokl.

Ministrica za infrastrukturo RS mag. Alenka Bratušek.jpg
Ministrica za infrastrukturo RS mag. Alenka Bratušek
Foto: Matej Pušnik

Ministrica za infrastrukturo RS mag. Alenka Bratušek je v svojem nagovoru poudarila, da se stvari da premikati na bolje. Vsi si želimo biti mobilni, najhitreje priti na določeno mesto in pri tem uporabiti način gibanja, ki nam najbolj ustreza ter nam je najbolj pri roki. Vsak posameznik pa žal nima možnosti biti mobilen na tak način, kot bi si želel. Moramo se zavedati, da živi v Sloveniji 170.000 invalidov, kar predstavlja 8,5 % celotne populacije, kljub velikim potrebam pa multimodalna mobilnost v našem okolju ni samoumevna. Zato si moramo prizadevati, da bi lahko vsi živeli samostojno življenje. V Sloveniji je bilo v tej smeri storjenega že veliko, je pa še veliko možnosti, in prav zato je projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi tako zelo pomemben. Izrazila je veselje ob tem, da so k sodelovanju v projektu uspeli privabiti vse udeležene akterje. Za sodelovanje se je zahvalila tudi 21 sodelujočim občinam in jih hkrati povabila k še bolj aktivnemu skupnemu delu v prihodnje. V načrtu imajo namreč še vključitev novih občin, testiranje metodologije in povezovanje z drugimi državnimi projekti. »S projektom se nadaljuje velik izziv za našo celotno družbo, kako vključiti skupine prebivalstva, ki so žal odrinjene na rob. Zavedati se moramo, da tem ljudem pripada njihovo mesto v družbi, saj smo ena sama skupnost, ki stremi k lepši in boljši prihodnosti,« je sklenila.

Če k invalidnim osebam prištejemo še ostali ranljivi skupini, vključeni v dosedanji projekt, to so otroci in starejši, dobimo kar 45 % celotne populacije, in pomembno je, da se integracija v družbo in pravica do gibanja zagotovi prav vsem. To je v svojem govoru poudaril tudi Varuh človekovih pravic, Peter Svetina, ki se predstavitve sicer ni mogel udeležiti, a je v govoru zapisal, da »je enakopravno vključevanje ranljivih skupin v družbo rana, ki jo celimo počasi,« a vztrajno, tudi s predstavljenim projektom, ki je družbeno odgovorno dejanje. Zahvalil se je sodelujočim akterjem in povedal, da so rezultati projekta že vidni, izrazil pa je željo, da bi se projekt sčasoma razširil na celotno Slovenijo. "Koraki, ki so pred nami, niso najlažji, so pa gotovo zelo izzivalni, spremembe pa bodo naša najboljša nagrada," je še dodal Svetina. Tudi Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v svojem govoru poudaril pomen projekta, ki se mu zdi eden boljših v Sloveniji na področju mobilnosti ranljivih skupin. S projektom se izboljšuje položaj ranljivih skupin v družbi, saj bi morali biti vsi ne glede na življenjske okoliščine, s katerimi smo zaznamovani, v družbi enaki. Projekt je dober primer proaktivne akcije in ozaveščanja o tem, kaj lahko kot družba spremenimo, da bi odpravili primere izključevanja. »Morda je omogočanje multimodalne mobilnosti res naporno in finančni zalogaj, a je mnogo lažje kot odpravljanje drugih ovir, ki so lahko tudi v glavah,« je sklenil ob izrazu navdušenja nad pozitivno energijo vseh zbranih.

Janez Hudej.jpg
Janez Hudej, Antun Smrdel, Dušan Rus in Aljoša Škaper (od leve proti desni)
Foto: Matej Pušnik

Vodja projekta mag. Roman Rener se je v imenu Geodetskega inštituta zahvalil vsem partnerjem in izvajalcem projekta za izvedbo, pri kateri so upoštevali razvojni vidik družbe v procesu digitalizacije. Digitalna transformacija družbe je zahtevala upoštevanje treh vsebinskih komponent: vpeljali so nove tehnološke rešitve, upoštevali so uporabniške izkušnje, saj so vključili širok krog predstavnikov ranljivih skupin ter prenesli znanje na lokalni nivo in v različne ciljne skupine. V projektu je v tej testni fazi sodelovalo 21 občin, to je približno 700.000 prebivalcev, kar je prineslo kakovostne rezultate. Iz zbranih podatkov, ki so namenjeni prvenstveno občinam in razvijalcem aplikacij, bodo lahko nastale tiskane in spletne karte dostopnosti, pa tudi mobilne aplikacije. Projekt se bo nadaljeval z vključitvijo novih občin in ranljivih skupin ter z vzpostavitvijo participatornega vzdrževanja podatkov, ki jih bodo pošiljali predstavniki ranljivih skupin s terena. 

Svoje izkušnje so predstavili trije predstavniki ranljivih skupin. Ustanovitelj in vodja projekta pridem.si Aljoša Škaper je povedal, da je začel po poškodbi raziskovati, kam sploh še lahko gre, in ugotovil, da baza podatkov o dostopni infrastrukturi sploh ne obstaja. Gibalno ovirani so namreč podvrženi vnaprejšnjemu iskanju informacij po spletu, kar pa velikokrat ni urejeno. Pri projektu je tudi sam sodeloval kot izvajalec, in sicer je zajemal podatke na terenu, poudaril pa je pomen preverjenih in točnih podatkov. Če takšne podatke zajema oseba, ki je je gibalno ovirana, pri tem še prečeše celotno mesto in vnese vse pomembne podatke. Antun Smrdel, sodelavec Arhiva RS na področju prilagajanja dostopnosti arhivskega gradiva za ranljive skupine ter mentor za analizo spletne dostopnosti za slepe uporabnike pri Beletrini, je poudaril predvsem pomen spletne dostopnosti, saj so informacije na spletu edine, ki so dostopne prav vsem ne glede na oviranost. Naštel je tudi nekaj prilagoditev na spletu, ki pomagajo slepim in slabovidnim, glede fizične dostopnosti pa je dejal, da je pomembna odsotnost ovir ter kakovost in kontrastnost oznak, »težava pa je, da tisti, ki stvari načrtujejo, nimajo osebne izkušnje, hkrati pa ne sodelujejo z uporabniki, ki so predstavniki ranljivih skupin.« Predsednik Društva paraplegikov JZ Štajerske Janez Hudej je povedal, da vzame kar precej časa, preden se znajdeš na zapletenih poteh do javnih institucij in najdeš parkirišče za invalide, zato upa, da bo projekt res zaživel ter se razširil na celotno Slovenijo, s tem pa dobil pravo uporabno vrednost. Tudi on je poudaril pomembnost zajemanja in posodabljanja podatkov, pri čemer so v največjo pomoč mestne občine.

Za konec je svojo izkušnjo delil še Dušan Rus, direktor podjetja KOPA d. d., ki je predstavil vizijo podjetja za razvoj spletne in mobilne aplikacije. Odločili so se za družbeno odgovorno delo, želeli so pristopiti k projektu proaktivno in izdelati popolnoma brezplačen vodnik za Koroško regijo. Digitalizacija je korak k človeku, saj za vsakim dejanjem računalnika stojijo ljudje in uporabniki. Cilj je uporaba aplikacije po celotni Sloveniji, bistvo pa kakovostni in preverjeni podatki o dostopnosti. »Moramo sodelovati s predstavniki ranljivih skupin, saj nam samo oni lahko povejo, kaj mora aplikacija nuditi, da bo uporabnikom prijazna in uporabna.« Izrazil je svoje trdno prepričanje, da lahko skupaj naredimo nekaj dobrega za družbo.