Ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je potekala 27. obletna maša za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan, na spominski slovesnosti, ki jo je pripravila Nova slovenska zaveza, pa je spregovoril evropski poslanec Lojzete Peterle. Maše in slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.
Predsednik prve slovenske vlade in evropski poslanec Peterle je na današnji slovensnosti dejal, da je omenjeno grobišče najbolj tragičen kraj slovenske zgodovine in mesto, na katerem je treba govoriti resnico in razlikovati med tem, kaj je vojna, kaj so revolucija, resnica, mit, kolaboracija, izdajstvo in kaj je samoobramba."Vse to je treba razlikovati, kajti vsi, ki so padli pod Krenom, niso padli med vojno, temveč so padli neoboroženi in po vojni. Zaradi revolucije in ne kot vojno dejanje", je poudaril.
Tega tudi pred 25 leti niso povedali in takrat pod Krenom zastavljena spravna smer je ostalo samo zastavljena. Takrat je namreč predsednik države Milan Kučan povedal določne stvari, na katerih bi se dalo graditi, a nadaljevanja potem ni bilo. Tako pod Krenom vsako leto pripravljajo spominske slovesnosti, odnos do preteklosti pa ostaja v marsičem neurejen in nerazrešen, je ocenil.
Peterle je tudi izpostavil, da je trajni mir moč doseči le tako, da resnica dobi možnost, da pride do veljave, in dodal, da se je podobno zgodilo tudi po osamosvojitvi države, ko so bile marsikatere linije samo dobro zastavljene. Ker se potem se niso nadaljevale, Slovenija nima dokončno postavljene pravne države, njena socialno-tržna ekonomija pa je v senci dogovorne.
Peterle je povzel, da bi morali Slovenci v času, ko je svet v zelo zahtevnem stanju, Evropa pa razdeljena, delati za skupne imenovalce. Morajo se povezati, saj bi bili razdeljeni šibki in ne bi mogli odgovoriti na izzive, ki utegnejo biti še zahtevnejši, je še povedal.
Predsednik republike Pahor, ki je k spomeniku ob breznu pod Krenom položil venec, pa se je v svoji izjavi odzval na Peterletove besede in poudaril, da je bila slovenska osamosvojitev spravno dejanje brez primerjave. Če namreč Slovenci tudi po tragični izkušnji razkola sredi prejšnjega stoletja v letih 1990 in 1991 ne bi stopili skupaj, ne bi razglasili in ubranili svoje države.
Dodal je, da je ravno zdajšnja generacija, kljub ranam, ki jih je pustil čas, storila veliko stvarnih in simbolnih dejanj, ki te rane počasi, a zanesljivo celijo. Slovenci sicer vseh razlik in pogledov na preteklost tudi ne bodo nikoli prešli, bodo pa novim rodovom omogočili, da v prihodnost gledajo brez te bolečine, je še dejal predsednik.
Glavan pa je pri maševanju pred približno dva tisoč ljudmi dejal, da je grobišče pod Krenom simbolni kraj vseh 600 nekdaj prikritih grobišč v Sloveniji. Slovenska prikrita grobišča je tudi označil za kalvarije, na katerih se zbirajo in molijo tudi zato, da bi lažje dosegli spravo.
To pa naj bo tudi dar na oltar domovine ob 25-letnici svobodne slovenske države, za katero so umrli tudi ti, ki so svoje domove branili pred terorjem ali pa so se, čeprav so jih razglasili celo za narodne izdajalce, borili za "drugačno domovino in ohranitev krščanske civilizacije," je še med drugim opozoril Glavan.
Vence k spomeniku pod Krenom sta danes položili tudi delegaciji NSi in SDS, slovesnosti pa se je udeležilo tudi več poslancev.
Po ugotovitvah in predvidevanjih zgodovinarjev naj bi v Kočevskem rogu na sedmih grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, 15.000 do 20.000, pa v breznu pod Krenom.
Škof Andrej Glavan je v maši omenil tudi težave s spravo
Galerija
