oliver dragojevic split slovo ladje bobo9 Svet24.si

Vesna Dragojević: "Še danes, ko zazvoni telefon,...

Srednji Gasteraj 9 - Požar, v katerem sta umrli dve osebi - policijski trak Stop policija Svet24.si

Groza v Ljubljani: zagorela baraka, v njej našli ...

jelsane mejni prehod meja bobo Svet24.si

Novost ob vstopu v državo: Slovenija priznava ...

janez jansa dz1 Reporter.si

Ljerka Bizilj: Lahko Janša jesenski politični ...

sds tabor 2 Necenzurirano

Kaj je upravitelj, obsojen jemanja podkupnin, ...

dababy Odkrito.si

Homofobijo skušal popraviti s seksizmom

de-donno Odkrito.si

Smrt zdravnika, ki je našel zdravilo proti ...

Novice

Hrana ni za tjavendan: med najboljšimi novomeška Srednja šola za gostinstvo in turizem

Piše: R.K.

Čas objave:
16.06.2021 10:47

Slovenske šole in vrtci so se ponovno priključili projektu Hrana ni za tjavendan in uspešno zmanjšali količino zavržene hrane. Projekt programa Ekošola in Lidla Slovenija, ki je namenjen ozaveščanju mladih o problematiki zavržene hrane, je v tem šolskem letu združil 4304 otrok in 189 mentorjev iz 110 izobraževalnih ustanov iz vse države, od tega 19 iz jugovzhodne Slovenije.

Z različnimi aktivnostmi so slovenske šole in vrtci količino zavržene hrane v povprečju zmanjšali za 42 odstotkov, najbolj uspešni tudi za 95 odstotkov. Sodelujoči otroci in mentorji v Hrana ni za tjavendan so svoje aktivnosti nadgradili s pridružitvijo prvemu Slovenskemu dnevu brez zavržene hrane, ki smo ga obeležili 24. aprila.

Te dni se je zaključila že sedma izvedba projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga organizirata program Ekošola in Lidl Slovenija. Projekt otroke, mladostnike, starše in učitelje ozavešča o izredno pomembni temi zavržene hrane, spodbuja razmislek in jim ponuja tudi orodja za reševanje problematike v njihovem okolju. Otroci in mentorji iz slovenskih vrtcev, osnovnih šol, šol za otroke s posebnimi potrebami in srednjih šol se skozi projekt spoznavajo s problematiko in v svojem vsakdanu poiščejo priložnosti za spremembe. Z različnimi ukrepi, s katerimi bodo nadaljevali tudi po zaključku projekta, so sodelujoče ustanove količino zavržene hrane v letošnjem projektu v povprečju zmanjšale za 42
odstotkov. Med tistimi, ki so dosegli najboljše rezultate so tudi učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto, ki so v svoji starostni kategoriji osvojili 3. mesto. »Ob zaključku projekta je nagrajujoče spremljati, kako otroci in mentorji znanje o problematiki zavržene hrane uporabljajo v svojem vsakdanu in tudi po projektu nadaljujejo z aktivnostmi. Znanje, ki ga otroci pridobijo v projektu, prenesejo tudi v domače okolje, zato lahko rečemo, da Hrana ni za tjavendan spreminja odnos do hrane in navade slovenskih družin,« edinstven doprinos projekta opiše Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.

V okviru projekta vsako leto poteka tudi natečaj Reciklirana kuharija, ki najmlajše spodbuja k ustvarjanju okusnih in preprostih receptov iz ostankov hrane. Letos je iz hrane, ki bi sicer pristala v smeteh, nastalo več kot 200 domiselnih receptov, 20 najboljših pa je zbranih v novi knjižici Reciklirana kuharija. Knjižica Reciklirana kuharija je na voljo na tej povezavi, kjer najdete tudi vse pretekle izdaje knjižice, ki vam lahko pomagajo pri ideji za naslednji obrok.

Reciklirana kuharija
Reciklirana kuharija
Ekošola

Od projekta Hrana ni za tjavendan do prvega Slovenskega dne brez zavržene hrane 24. aprila letos smo v Sloveniji obeležili prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki je nastal v želji organizatorjev projekta Hrana ni za tjavendan, da se aktivnostim zmanjševanja količine zavržene hrane priključi še več ljudi. Povprečen Slovenec namreč na leto zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi. Od približno 141 tisoč ton hrane, kolikor je v Sloveniji skupno pristane med odpadki, pa je skoraj 40 odstotkov še užitne.

Ozaveščanje o problematiki zavržene hrane je le ena od aktivnosti trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet Lidla Slovenija: »Kot eden večjih ponudnikov živilskih izdelkov v Sloveniji se zavedamo naše vloge pri upravljanju področja zavržene hrane, ki se ga že leta lotevamo odgovorno, k čemer spodbujamo tudi naše kupce in druge deležnike. Zmanjševanja količin zavržene hrane se v podjetju lotevamo celostno, od sistematičnega in optimiziranega naročanja, skrbi za izdelke v času prodaje, zniževanja cen izdelkom pred rokom trajanja, pa tudi z doniranjem morebitnih presežkov po zaprtju trgovin. V povprečju tako doniramo 200 ton hrane letno. S projektom Hrana ni za tjavendan skupaj s programom Ekošola odgovorno ravnanje s hrano privzgajamo že najmlajšim, odlični rezultati projekta skozi leta pa so navdihnili pobudo obeležitve Slovenskega dne brez zavržene hrane, za katerega upamo, da postane stalnica slovenskega koledarja.« je poudarila Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.

Prvemu Slovenskemu dnevu brez zavržene hrane so se pridružili še Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ekologi brez meja in podjetje TAM-TAM, pa tudi množica posameznikov, organizacij in celo odločevalcev. A za še bolj opazno zmanjšanje količin zavržene hrane pa bo potrebnega še več ozaveščanja in aktivnosti na tem področju, zato pobudnika upata, da bo dan brez zavržene hrane dobil svoje mesto v slovenskem koledarju.