Kristjani danes obeležujejo svečnico, s katero se 40 dni po božiču po cerkvenem koledarju končuje božični čas. Do svečnice je po ljudskem izročilu treba pospraviti jaslice. Na svečnico, imenovano tudi praznik luči, po cerkvah blagoslavljajo sveče, s praznikom pa je povezano tudi redovništvo.
Na svečnico se v Cerkvi spominjajo svetopisemskega dogodka, ko sta Marija in Jožef nesla Jezusa v judovski tempelj. Vsaka mati je morala tedaj namreč 40. dan po porodu sina odnesti v tempelj, tam darovati in se tako očistiti.
Hkrati v Cerkvi praznujejo dan Bogu posvečenega življenja, ki so ga prvič obeležili leta 1997 v času papeža Janeza Pavla II. Na ta dan obnovijo redovniške zaobljube. Redovniki, ki se odločijo za posvečeno življenje, se zaobljubijo k določenemu načinu življenja, odpovejo se življenju v družini oziroma poroki, zaobljubijo se uboštvu in pokorščini predstojnikom.
Do svečnice je treba po ljudskem izročilu pospraviti jaslice, pomeni pa to tudi čas, ko se nehajo peti božične pesmi. Ponekod na slovenskem narodnostnem območju, denimo na Gorenjskem in v Podjuni, so še po drugi svetovni voljni po hišah hodili svečniški koledniki. Z njimi so se končali božično-novoletni obhodi kolednikov, ki so od hiše do hiše voščili srečo, v zameno pa so dobili darove.
S svečnico je povezanih več ljudskih pregovorov, ki se nanašajo na vreme. Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena, se glasi eden od njih. Prav tako je znan pregovor, po katerem se takrat, ko na svečnico sneži, že vigred (pomlad) oglasi.
Za letošnjo svečnico vremenoslovci napovedujejo dokaj sončno vreme z nekaj spremenljive oblačnosti. Bo pa po napovedih predvsem na severu možna kakšna kratkotrajna snežna ploha.