Novomeški župan Gregor Macedoni je Regijski civilni iniciativi za reševanje romske problematike (RCI) namenil odprto pismo, glede urejanja romskega naselja Žabjak in reševanje romske problematike na splošno. Pismo objavljamo v celoti.
"Odprto pismo Regijski civilni iniciativi za reševanje romske problematike (RCI)Zadnje v sklopu javnih pozivov županu Mestne občine Novo mesto glede urejanja romskega naselja Žabjak je odprto pismo Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike (RCI) glede urejanja romskega naselja Žabjak in reševanja romske problematike na splošno. Ker so pozivi in javni zapisi čedalje pogostejši, se z njimi v javnosti ustvarja vtis, da župan in Mestna občina Novo mesto reševanju problematike ne posvečata dovolj pozornosti.
Zlasti na lokalni ravni prihaja do napačnega razumevanja glede prostorskega urejanja Žabjaka, ki naj bi bilo po mnenju mnogih urejeno že s samim prenosom lastništva v lasti Republike Slovenije občini in tudi do enačenja le-tega z legalizacijo obstoječega stanja.
Z odprtim pismom želim javnost seznaniti s pojasnili glede navedb v Odprtem pismu Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike, pa tudi pojasnili, ki se nanašajo na predhodne javne pozive, glede urejanja romskega naselja Žabjak.
(1) Vsem je znano dejstvo, da so razmere v Žabjaku glede minimalnih standardov bivanja in varstva temeljnih človekovih pravic nesprejemljive. Znano postaja tudi dejstvo, da so kratene človekove pravice tudi prebivalcem okoliških naselij. In vsi se strinjamo, da je razmere potrebno izboljšati tako, da bo napredek očiten na obeh straneh.
(2) Ni mogoče reči, da uresničevanje posebnih pravic z namenom uspešnega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v slovensko družbo, ne teče. Organizirana prizadevanja pravzaprav segajo v zgodnja osemdeseta leta, ko je Novo mesto sprejelo prvi izvedbeni prostorski akt za ureditev romskega naselja Brezje. Teče tudi vrsta programov in ukrepov na področju izobraževanja, kulture, zaposlovanja, urejanja prostora in varstva okolja, zdravstvenega in socialnega varstva, obveščanja in soodločanja v javnih zadevah. V Novem mestu zelo aktivno tečejo programi predšolske vzgoje, posebne pozornosti osnovnošolske vzgoje (romski pomočnik, izboljšanje razmer v osnovnih šolah), podpore kulturnemu udejstvovanju, izobraževanja odraslih za vključevanje na trg dela, s prostorskimi akti so urejena naselja Šmihel, Poganški vrh, Ruperč vrh, Brezje, Otočec in Ukrat, v večini romskih naselij je zgrajena minimalna komunalna oprema, romska skupnost lahko soodloča v javnih zadevah z izvolitvijo občinskega svetnika, deluje odbor občinskega sveta za spremljanje položaja romske skupnosti, katerega člani so tudi pripadniki romske skupnosti, v Novem mestu pa se vzpodbuja in teče organizirano delovanje romske skupnosti na ravni nevladnih organizacij.
(3) Je pa realna ugotovitev, da programi in ukrepi ne dajejo pričakovanih rezultatov. Vsi smo z njimi nezadovoljni in realno pričakujemo večjo učinkovitost. Strinjam se, da bi k večji učinkovitosti bistveno prispevala spremenjena socialna politika države, a pri tem lokalna skupnost nima pomembnih pristojnosti. K večji učinkovitosti bi veliko prispevala tudi boljša usklajenost uresničevanja pravic, ki jo sicer med vlado, samoupravno lokalno skupnostjo in Svetom romske skupnosti RS narekuje že zakon. Tu je še veliko odprtega prostora in prizadevam si pospešiti procese usklajenega delovanja.
(4) Z vidika občanov je optimizacija socialne politike in usklajevanje programov in ukrepov na ravni države zelo oddaljena in neoprijemljiva. Bistveno bolj pomembno je, kaj z lastnimi močmi lahko izboljšamo sami. Spoznanje o tem je dozorelo prav na problemu Žabjaka, kjer je država leta 2010 zavrnila njeno aktivno vlogo pri urejanju razmer. V kratkem času je stekel dialog na lokalni ravni, občina je dialog koordinirala, k določitvi ključnih prioritet pa so prispevali v dialog vključeni občani (KS), organizirana javnost (RCI), državne institucije na ravni mesta (CSD, Policija), šola, predstavniki romske skupnosti in številni drugi. Dialog je uspel, saj so bili predlogi predstavljeni v obliki usklajenega predloga Strategije reševanja romske tematike v Novem mestu za obdobje 2013 - 2020, ki jo je Občinski svet konec leta 2013 tudi sprejel. Strategija je javno dostopna na spletnem naslovu http://www.novomesto.si/si/obcina/?id=10930.
Prepričan sem, da je zapisano javnosti pomembna informacija, saj v Novem mestu teče resno prizadevanje in širok dialog glede ključnih problemov na področju integracije romske skupnosti. Pomembne odločitve tečejo na področju izvajanja Regionalnega razvojnega programa (RRP) JV Slovenije do 2020, ki v polni meri pravzaprav še ni pričeto. Veliko pričakujemo od nacionalnega programa ukrepov za Rome, ki ga pripravlja vlada. K reševanju problematike se aktivno vključujejo humanitarne nevladne organizacije.
Še vedno ostaja največji neurejeni problem Žabjak. Z vidika mojih pristojnosti in delovanja Mestne občine Novo mesto, lahko zagotovim, da tečejo aktivnosti za realizacijo dogovorov, ki jih je sprejel Občinski svet s Strategijo v letu 2013 in nato ponovno potrdil lani. S predstavniki KS, RCI kot predstavniki romske skupnosti smo se v letu 2013 poenotili, da romskega naselja Žabjak realno ni mogoče preseliti, da pa je stanje nevzdržno in terja urejanje naselja. Urejanje naselja Žabjak ne pomeni njegove »legalizacije« v sedanji obliki, ampak ureditev novega naselja na lokaciji sedanjega, ki bo glede zasnove ustrezal namenu zagotavljanja ustreznih bivanjskih pogojev v okviru javnega socialnega programa. Ta namen se bo odrazil v urbanistični zasnovi naselja, arhitekturni zasnovi objektov, načinu in pogojih rabe bivanjskih enot. RCI je že javno predstavila njihove videnje takšnega naselja, bilo je več študijskih poskusov na šoli za arhitekturo, zasnova pa se bo konkretizirala skozi variantne različice v fazi formalne priprave prostorskega akta. Vsi deležniki lokalnega dialoga bodo pomembno prispevali k sooblikovanju zasnove naselja, skozi dialog, ki bo odprt s pripravo prostorskega akta v letošnjem letu. Prav je, da tudi RCI javno pove, da je pogoj za uresničitev njihovega predloga sprejem prostorskega akta, zato je nekoliko nenavadno, da vsak poskus začetka prostorskega urejanja razumejo kot odmik od njihovega predloga. V resnici je ravno obratno.
Javno lahko zagotovim, da priprava ukrepov teče odprto, v dialog je vabljena zainteresirana in organizirana javnost ter vsi deležniki, ki lahko prispevajo k izboljšanju razmer. Javno lahko tudi zagotovim, da bodo ukrepi urejanja romskih naselij vzporedni ukrepom izboljšanja razmer v okoliških naseljih, saj je sorazmernost pomembno načelo učinkovitega vključevanja romske skupnosti v širšo družbo.
Lep pozdrav!
Gregor Macedoni
ŽUPAN
MESTNE OBČINE NOVO MESTO"