mia skrbinac, miša molk Svet24.si

Miša Molk in Mia Skrbinac: intervju, ki nas je ...

Princ Charles Svet24.si

Odstavili kraljico Elizabeto II.

nočno delo2 Svet24.si

Mame majhnih otrok lahko zavrnejo nočno delo

zan jansa trstenjakova sds pl Reporter.si

Družinsko podjetje Janeza Janše: sin Žan ...

rok snežič Necenzurirano

Policija, KPK & Co., se boste lotili Snežiča in ...

sentya-tiya-awbell Njena.si

Ljubezen po domače: Kakšna je poslovna pot ...

doncic Ekipa24.si

Navijači BESNI! Prizori iz DALLASA šokirajo, ne ...

Novice Ljubljana

Medvedi so že aktivni, previdno v naravi

Piše: STA

Čas objave:
28.03.2021 07:53

Po zimskem spanju so medvedi že aktivni in večina jih že hodi naokoli, zato je na mestu previdnost pri gibanju v naravi.

Lani je bilo ob epidemiji covida-19 v naravi več ljudi, kar je bilo moteče tudi za medvede, leto je izstopalo tudi po obilni letini bukovega žira, pomembni hrani za medvede, pravi poznavalec teh živali Klemen Jerina. Kot vselej so zimsko spanje najprej zaključili mladi medvedi obeh spolov in odrasli samci. Zatem samice z mladiči iz prejšnjega leta, ki so torej kotile lansko zimo in brložijo skupaj z mladiči.

Kot zadnje pa brloge zapustijo samice, ki so kotile to zimo. Te so sicer budne že prej, a ne zapustijo brlogov, dokler mladiči niso dovolj močni, je za STA pojasnil profesor za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Klemen Jerina.

Medvedka z mladičema
Medvedka z dvema mladičema
Lovska zveza Slovenije

Poleg tega spanje najprej zaključijo medvedi, ki imajo brloge na nižjih nadmorskih višinah, kjer je topleje in je tudi manj snega. Pri nas je to na območjih Menišije, Loža, Starega trga in nižjih delov Kočevske. Na dolžino zimskega spanja pa sicer ključno vpliva dolžina zime in debelina snega. In v vse več območjih se je pokazalo, da se obdobja zimovanja medveda krajšajo zaradi klimatskih sprememb, je izpostavil Jerina.

Na dolžino zimskega dremeža vpliva tudi dostopnost hrane. V letih z močnim obrodom bukve so medvedi aktivni večji del zime kot v letih, ko ni obroda. Čas brloženja se verjetno krajša tudi s krmljenjem divjadi, kar je bilo na primer pokazano za Slovenijo, je izpostavil.

Medveda med igro
Fotografija je simbolična
Pixabay

Lansko leto je pri nas izstopalo po obrodu bukve, bukovega žira, ki je morda najbolj priljubljena hrana medveda in eden ključnih prehranskih virov v jesensko-zimskem času in celo do zgodaj pomladi v letu po obrodu. "Bukev je nekakšen pogonski stroj naših gozdov in bukov žir gorivo za številne vrste, vključno z medvedom. V letih, ko je obrod močan, kot je bilo lani, se medvedi pomaknejo v sestoje z bukvijo in tam dolgo ostanejo. V takih letih se zmanjša pogostnost povozov medveda, zmanjša se tudi pogostnost konfliktov med človekom in medvedom," ugotovitve stroke povzema Jerina.

Konflikti z medvedom so bili pri nas na zgodovinsko najvišji ravni leta 2019, kar je po besedah Jerine primarno posledica večanja številčnosti in prostorske razširjenosti medveda v Sloveniji. Lani pa je število konfliktov v primerjavi s predhodnim letom upadlo, kar je po njegovem posledica obilnega obroda bukve. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je lani rjavi medved pri nas povzročil 313 škodnih dogodkov, leto prej pa 449. Jerina sicer letos pričakuje ponovni rekord v številu konfliktov.

Sicer pa je medvedov zimski dremež plitev in ga lahko hitro prekine nemir v okolici, ob približevanju ljudi pa medvedi pogosto tudi zapustijo brlog. "Zaradi tega je letos, ko se je zaradi epidemije covida-19 veliko ljudi rekreiralo v naravi, marsikateri medved pozimi menjal brloge, prekinjal spanec in se umikal ljudem. Glede tega bi bila potrebna večja obzirnost ljudi in ohranitev mirnih območij za živali," je opozoril strokovnjak, ki meni, da je pri obisku gozda zaradi dobrobiti živali smiselno ostajati na urejenih poteh in blizu naselja, kar še zlasti velja pozimi.

Je pa Jerina dodal še, da na konkretno dolžino spanja pri nekem medvedu v nekem letu vplivajo vsi omenjeni dejavniki, so pa ob tem pomembne tudi individualne razlike. "Tako so lahko razlike med posamezniki drastične; nekateri medvedi praktično ne spijo več, rekorderji pa pri nas prespijo skoraj pol leta," je še pojasnil.