duša Dobra karma

Očetu sta se hčerki vrnili leto dni po njuni ...

Samantha Katie James Svet24.si

Miselne akrobacije neke misice izzvale šok, ...

cerar pocivalsek-smc Reporter.si

Sanjske ponudbe za osem odpisanih: razkrivamo, ...

čelik7 Svet24.si

Pavle Čelik: »Državljani se zavedajo svojih ...

kuzma, korona-virus, meja, mejni-prehod Necenzurirano

Ko te izsiljuje Dunaj, se ti stoži po Bruslju

100913614_238493430776529_4655361849502988722_n Odkrito.si

Jan Oblak - Psa poslal s taksijem iz Slovenije v ...

branko cvek Njena.si

Ljubezen po domače: Branka osvojila vztrajna ...

Novice Novo mesto

AVDIO: Na novomeškem prazgodovinskem Marofu tudi novodobni grobovi

Piše: STA

Čas objave:
07.04.2020 13:12

Arheologi, ki na prazgodovinskem gradišču Marof sredi Novega mesta sondirajo zemljišče pred položitvijo nove vodovodne napeljave, so te dni naleteli na del prazgodovinske hiše z značilnim starejšeželeznodobnim inventarjem. Hkrati so v gornjem delu nekdanje naselbine odkrili gobove v začetku 19. stoletja opuščenega mestnega pokopališča.

Vodja izkopavanj, samostojni arheolog Aleš Tiran je danes povedal, da so v sredinskem delu nekdanje železnodobne naselbine odkrili dokaj plitvo vkopane ostanke hiše z deli različnega lončenega posodja, glinene kuhinjske opreme, z železnim nožem, utežmi za statve, vijčki za preslice in s podobnim gradivom.

Hkrati so v gornjem delu izkopnega jarka odkrili približno deset grobov z ostanki lesenih krst in skeleti, ki potrjujejo obstoj mestnega pokopališča, ki ga navajajo starejši zgodovinski viri. Gre za značilne pokope iz 18. stoletja, s skoraj nič pridatki. Ohranila, vendar slabo, so se le okostja in lesene krste, je še dodal Tiran.

Gre sicer za območje novomeškega Marofa z utrjenim prazgodovinskim gradiščem, na katerem je življenje teklo vse 1. tisočletje pred našim štetjem. Kot v svoji, leta 1891 izdani Zgodovini Novega mesta - prvem takem delu o novomeški zgodovini - navaja zgodovinar Ivan Vrhovec (1853-1902), so meščani skozi stoletja novomeške preteklosti za Marof uporabljali različna poimenovanja.

Ljudstvo ga je zaradi tamkajšnjih mestnih vešal oziroma gavg imenovalo Na krokarjih, med drugim se je imenoval tudi Rosenbüchel, Rabensberg, Friedensberg, Kapiteljski hrib ali kapiteljska pristava in nazadnje še Marof.

Kot navaja Vrhovec, ki so mu meščani posvetili eno od mestnih ulic oziroma Vrhovčevo ulico, so del kapiteljskega zemljišča na Marofu leta 1785 uporabili za pokopališče. Do habsburškega cesarja Jožefa II. so namreč "po vsem krščanskem svetu pokopavali mrliče po cerkvah in okoli cerkva. Zaradi zdravja pa je cesar Jožef II. prepovedal ter odredil, da se morajo pokopališča od človeških stanovanj odstraniti, kolikor mogoče".

Novomeščani, ki so pred tem svoje mrtve pokopavali na griču ob kapiteljski cerkvi, so za novo mestno pokopališče "izbrali del Kapiteljskega hriba, nekdanjega Rabensberga, ki je dobil sedaj ime: Friedensberg. Posvetil je pokopališče prošt Jabacin 24. septembra l. 1785. Prvi tu pokopani mrlič je bil Ivan Mauracher," dodaja Vrhovec. Po Vrhovčevih podatkih so na marofskem pokopališču pokopavali še nekaj let po smrti Jožefa II., ki je umrl leta 1799.

Gradišče na Marofu naj bi sicer po ugotovitvah prvega novomeškega arheologa Toneta Kneza (1930-1993), ki je na njegovem severnem nasipu leta 1981 izkopal manjšo sondo, zgradili v 10. stoletju pred našim štetjem, po nekaterih keramičnih najdbah pa naj bi tisočletno življenje na njem prenehalo s Kelti oziroma s prihodom Rimljanov.

Arheolog Aleš Tiran

O prazgodovinskem gradišču Marof