krek Svet24.si

Krek je vzrok za nizko precepljenost našel v ...

Robert Golob Svet24.si

Golob odločno zavrnil možnost sodelovanja z ...

sergej racman Svet24.si

Grozi mu dolgoletni zapor, z igralnico pa služi ...

milan kucan pl2 Reporter.si

Milan Kučan: V zgodbo o malem in hudobnem palčku...

dražgoše Necenzurirano

Resnica o Dražgoški bitki #kolumna

Kiki in Aki Odkrito.si

Kiki Rahimovski: "Bok, tata!"

doncic  1 Ekipa24.si

Dončić ukradel žogo, zadel in postal TARČA ...

Novice Bled

Nek 2 bi lahko zaživel okoli leta 2035

Piše: STA

Čas objave:
06.09.2021 17:19

Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS) te dni na Bledu gosti jubilejno, že 30. mednarodno konferenco Jedrska energija za novo Evropo 2021. Kot so organizatorji izpostavili v današnjem uvodu v konferenco, lahko jedrska energija skupaj z obnovljivimi viri energije odigra ključno vlogo pri oblikovanju brezogljične energetske prihodnosti.

"Odločanje o virih energije, s katerimi se bomo oskrbovali v prihodnje, je odločilno za blaginjo naše države, konkurenčnost našega gospodarstva in kakovost našega okolja," je dejal predsednik DJS Tomaž Žagar in izpostavil stališče jedrskih strokovnjakov, da bo jedrska energija ključna za prehod v nižjegljično družbo, "če bomo seveda prepoznali njene prednosti in koristi".

Žagar je prepričan, da smo v Sloveniji, ki ima razvito jedrsko infrastrukturo in mednarodno priznane jedrske kadre, v odličnem položaju za odgovorno vključevanje jedrske energije v našo energetsko prihodnost.

Visok jubilej konference, ki jo pripravljajo že 30 let, priča o tem, da je Slovenija v mednarodni jedrski sferi prepoznavna in cenjena država, v kateri obratuje ena najbolj kakovostnih in varnih jedrskih elektrarn na svetu ter se ponaša z naprednim akademskim znanjem in aktivnim sodelovanjem v mednarodnih raziskavah in razvojnih projektih, je navedel Žagar.

Konferenca povezuje slovensko jedrsko stroko s tujo in omogoča sodelovanje ter deljenje znanj in novih dognanj. Letos je udeležba rekordna, saj se štiridnevne konference udeležuje 220 jedrskih strokovnjakov iz znanstveno-raziskovalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz več kot 20 držav.

Kot je spomnil predsednik programskega odbora konference in vodja odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj, smo šli pred 30 leti, ko so se začele konference, v drugačno energetsko prihodnost kot danes. Takrat je bila namreč v načrtu predčasna zaustavitev Nuklearne elektrarne Krško (Nek).

Sedaj slovenska jedrska stroka pozdravlja energetsko dovoljenje za jedrsko elektrarno Nek 2. "To je izjemno pomemben korak. Prvi naslednji korak pa bo pritegniti in razviti nove jedrske talente," je izpostavil Cizelj in kot nujen korak opredelil podelitev štipendij novim jedrskim inženirjem, saj bo uspeh vseh visokotehnoloških panog v naslednjih letih izjemno odvisen od dostopnosti kadrov.


Predsednik Mreže mlade generacije pri DJS Janez Kokalj je povedal, da na letošnji konferenci sodeluje več kot 50 študentov s področja reaktorske tehnike, reaktorske fizike in sorodnih področij. "Mladi se še posebej zavedamo pomembnosti ohranitve zdravega okolja. V boju proti podnebnim spremembam se moramo zanesti na vse, kar imamo na razpolago, torej tudi na nizkogljično jedrsko energijo," je poudaril.

Kot je pojasnil, jedrska elektrarna zasede bistveno manj prostora, ohrani več narave, za delovanje potrebuje manj surovin in proizvede majhno količino odpadkov. "Jedrska energija predstavlja pomemben del rešitve prihodnje zanesljive oskrbe z neizkoogljično energijo," je prepričan. Pri tem pa je kot ključno izpostavil vlaganje v izobraževanje, raziskave ter razvoj.

Kot je povedal Žagar, že obstajata dve državi, ki sta uspeli razogljičiti energetski sistem. To sta Francija in Švedska, ki jima je to uspelo z vodno in jedrsko energijo.

Ne glede na vse finančne spodbude sončna in vetrna energija s svojo rastjo ne dohajata niti porabe električne energije po svetu, je opozoril Cizelj in navedel, da v Sloveniji trenutno pokrivata okoli tri odstotke potreb.

V DJS so prepričani, da nas skupen razvoj vseh obnovljivih virov in jedrske energije lahko hitreje pripelje do cilja razogljičenja. Nek 2 bi po njihovem mnenju lahko zaživel okoli leta 2035, saj naj bi umeščanje v prostor do pridobitve gradbenega dovoljenja trajalo okoli pet let, gradnja pa od pet do šest let.

Opozorili so, da bo pri okoli pet milijard evrov vredni investiciji ključno zagotoviti ustrezno financiranje in poskrbeti, da ne bi prišlo do zamika in dviga obresti, saj so te že sicer največji strošek.

Nek 2 naj bi nadomestil obstoječo jedrsko elektrarno, za nadomestitev Termoelektrarne Šoštanj, ki prav tako poskrbi za približno tretjino vse električne energije, pa bi potrebovali še eno jedrsko elektrarno.