V studiu Radia Krka smo gostili predsednika meddruštvenega odbora Planinskih društev Dolenjske in Bele krajine in člana Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, Rudija Skobeta. Povedal je, da na območju Dolenjske in Bele krajine ter Kočevja deluje 12 planinskih društev, ki združujejo okoli 2.400 planincev. Beseda je tekla tudi o drugih temah na področju planinstva v JV Sloveniji in tudi širše - na področju Zveze Planinskih društev Slovenije.
Največje planinsko društvo je PD Krka Novo mesto, ki ima tudi najbolj razvejane dejavnosti. Drugo največje je Planinsko društvo Črnomelj, sledi pa mu PD Kočevje. Prav vsa si prizadevajo za delo z mladimi, skrbijo za urejanje planinskih poti, skrbijo za naravo v gorah, za varno vodene izlete, pa tudi za gospodarno vodenje planinskih koč. V tem koncu je okoli 400 km urejenih planinskih poti, od tega samo Trdinova pot meri okoli 152 km.Tudi koče in domovi so v glavnem v lastništvu planinskih društev – črnomaljsko skrbi za planinski dom na Mirni gori, PD Krka Novo mesto ima v oskrbi dom pri Gospodični na Gorjancih, PD Kočevje skrbi za kočo pri Jelenovem studencu – ta je med najbolj urejenimi v Sloveniji in je dobitnica dveh certifikatov Okolju prijazna koča in Družini prijazna koča, Planinsko društvo Metlika se trudi urejat brunarico na Krašnem vrhu, Planinsko društvo Polom iz Kostanjevice na Krki ureja bivak na Polomu, med tem ko PD Krka Novo mesto oz. njihova planinska skupina na Dvoru ureja zelo lep bivak na Sv.Petru nad Sotesko, planinci iz društva Polet v Šentrupertu pa urejahjo kočo na Površnici nad Šentrupertom. Namreč, med Gorjanci in Kumom ni nobene planinske postojanke.
Po besedah Skobeta je tako delo v društvih kot meddruštvena dejavnost v naši regiji med najbolj dejavnimi v državi, saj so društva močno vpeta v lokalni prostor. Planinstvo med najmlajšimi, zlasti med osnovnošolci je bilo včasih izjemno razvito, podobno pa je še danes, vendar je vse odvisno od mentorjev na šoli. Zagotovo pa je kar nekaj škode temu povzročila t.i.odločitev, da mentorstvo na področju planinstva ni več ovrednoteno. Je pa zanimivo, da je v učnih načrtih osnovnih šol še vedno kar lep obseg planinskih vsebin. Škoda je le, da se tovrstne dejavnosti, osvojene v osnovnošolskem izobraževanju, ne nadaljujejo v srednji šoli.
Med najbolj obiskanimi planinskimi potmi so Gorjanci, Krašnji vrh, Mirna gora, Mestni vrh nad Kočevjem in Vrhtrebnje.
Rudi Skube vidi največji problem planinstva v staranju prebivalstva, zato je pri organizaciji izletov in pohodov potrebno misliti tudi na to. Velikokrat se je potrebno prilagodit in ubrati lažje dostopne poti do cilja. Med atraktivnejšimi tovrstnimi cilji je zagotovo slovenski Kras, pa Krajinski park Lahinja in podobni.
Letos imajo v načrtu kar nekaj večjih projektov. Med njimi so srečanje planincev Dolenjske in Bele krajine, ki bo 28.maja na Krašnem vrhu, 16.junija bo dan planinskih doživetij na Mozirski planini oz. Golteh, prav tako pa jih čaka kar nekaj organiziranih dogodkov za mlade planince in pohodnike – kostanjevi pikiniki oktobra, tekmovanje v orientaciji v sklopu ligaškega tekmovanja in številni izleti v tujino. Ravno na tem področju je kar nekaj težav s prijavami na daljše in zahtevnejše izlete v tujino.
Z Rudijem Skubetom, ki dolga leta deluje tudi v številnih odborih Planinske zveze Slovenije, je spregovoril tudi o delu v Planinski zvezi Slovenije in o svojem udejstvovanju v planinstvu, ki je – kot pravi – njegov način življenja.
Pogovor z Rudijem Skubetom
