1_10_300_posvetlit Svet24.si

Jan Plestenjak mu je podaril 3000 evrov vredno ...

Mladen Grdović Svet24.si

VIDEO: Mladen Grdović v Marezigah omagal na odru

18418X0073 Necenzurirano

Kako so nam ugrabili razpravo o prihodnosti ...

polwe20220513133644__DAX8337 Reporter.si

V SDS ni več nikogar, ki bi sprožil razpravo o ...

guberac jk Ekipa24.si

Po sledi škandala! Bodo Koprčani sploh igrali ...

evelin-sadek Odkrito.si

LEPOTICA DNEVA - Evelin Sadek

doncic Ekipa24.si

Dončić silovito začel drugo tekmo finala ...

Novice Šentjernej

Šentjernejčani bi se Resslu poklonili tudi z mostom

Piše: STA

Čas objave:
09.12.2019 06:43

Šentjernejski svetniki bodo te dni odločali o razglasitvi leta 2020, ko bo minilo 200 let od prvih poskusov izumitelja ladijskega vijaka Josefa Ressla na Krki, za njegovo leto. Ker je Ressel pri Mršeči vasi izvajal prve poskuse za ta izum, bi Šentjernejčani Resslovo leto izkoristili za gradnjo mršeškega novega mosta in hkrati Resslovega spomenika.

Predstavnik šentjernejskega kulturno-etnološkega društva Gallus Bartholomaeus in civilne pobude za razglasitev Resslovega leta Stane Bregar je za povedal, da bi Resslovo leto 2020 lahko prineslo možnost zagotovitve denarnih virov za most, ki ga sicer domača občina sama ne zmore financirati.

Približno poldrugi milijon evrov vreden most bi lahko zgradili kot mednarodni spomenik petih držav - Češke, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške oz. držav, v katerih je Ressel deloval in ga imajo za svojega, je predlagal.

Omenjeni cilj je po njegovem uresničljiv, dosežejo pa ga lahko le, če si ga posamezniki in lokalna skupnost res želijo in bodo s skupnimi prizadevanji naredili vse, da poiščejo financiranje zanj, je še poudaril Bregar.

Pri projektu novega mosta v Mršeči vasi v Občini Šentjernej, ki po referendumski odločitvi za njegovo betonsko izvedbo, za katero pa občina nima denarja, od leta 2016 stoji, je sicer poleti prišlo do premika. Šentjernejski občinski organi in svetniki so namreč podprli njegovo novo idejno zasnovo, ki med drugim predvideva jekleno konstrukcijo.

Stari leseni most prek Krke v Mršeči vasi so sicer zaradi dotrajanosti februarja 2014 zaprli ter nato porušili in nadomestili z začasnim vojaškim mostom. Pred tem so ga večkrat prenovili, najbolj pa je njegove osrednje stebre poškodovalo drevesno plavje, ki ga je narasla Krka prinesla ob poplavah leta 2010.

Ob njegovem predhodniku je v času svojega službovanja na Šentjernejskem polju in v Kostanjevici na Krki svoje prve poskuse opravljal izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel (1795-1857). Ta je bil sicer Čeh, ki ga je na slovensko ozemlje leta 1817 privedla zaposlitev.

Tri leta je bil revirni gozdar v Pleterjah pri Šentjerneju, pod patronatom novomeškega okrožnega urada pa je upravljal s tretjino dolenjskih gozdov. Izvajal je tudi geodetska merjenja in je bil med drugim prvi, ki je kartiral Krakovski gozd. Poleg izuma ladijskega vijaka je zaslužen še za vrsto drugih pomembnih patentov in inovacij.

Društvo Gallus Bartholomaeus je na starem lesenem mostu v Mršeči vasi nekaj let pred njegovo rušitvijo namestilo skulpturo z dvojnikom Resslovega izvirnega ladijskega vijaka.