uvodna Dobra karma

Med očetom in sinom znane Slovenke kar 90 let ...

chrissy teigen1 Svet24.si

VIDEO: Z zmanjšanimi je valjala

roman-jakič, zoran-janković Reporter.si

Če je preiskavo pri Počivalšku vodila »globoka...

Mario Fafangel Svet24.si

»Slovenija je porumenela!« Raste število ...

20190830-00956582 Necenzurirano

Kaj zahtevajo Madžari, da vzamejo Planet TV

image0 Odkrito.si

Tanja Fajon: "Janša je napadalen."

NIKA ZORJAN (presenečenje) (2 of 2) Njena.si

To je babica Nike Zorjan

Novice Šentjernej

Šentjernejčani se spominjajo Josefa Ressla

Piše: STA

Čas objave:
30.06.2020 08:28

Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja se je ob njegovem rojstnem dnevu, v ponedeljek, 29. junija spomnilo leta 1793 rojenega izumitelja ladijskega vijaka Josefa Ressla. Letos sicer mineva 200 let, odkar je ta na bližnji Krki izvedel prve poskuse za omenjeni izum, Šentjernejčani pa zato letos proslavljajo Resslovo leto.

Prireditev ob Resslovem rojstnem dnevu so pripravili v muzeju na prostem pri Kartuziji Pleterje, ker je Ressel pri bližnji Mršeči vasi ob Krki izvajal prve poskuse za oziroma z ladijskim vijakom, pa nameravajo Šentjernejčani Resslovo leto izkoristiti tudi za pripravo na gradnjo novega mostu prek Krke in hkrati Resslovega spomenika v Mršeči vasi.

Omenjeno društvo je tokrat predstavilo nove, s praznovanjem Resslovega leta povezane izdelke. Predstavili so Resslovo penino, ki so jo izdelali v Kartuziji Pleterje, Resslov "barthress" oziroma samoveznico in Resslov stol, ki ga je zasnoval arhitekt Janez Suhadolc.

Marca izvoljeni novi šentjernejski župan Jože Simončič je povedal, da občina načrtuje vrsto prireditev povezanih z Resslovim letom, še letos pa pričakujejo gradbeno dovoljenje za gradnjo mosta v Mršeči vasi. Naložba naj bi stala približno dva milijona evrov, je še dodal.

Predstavnik kulturno-etnološkega društva Gallus Bartholomaeus in civilne pobude za razglasitev Resslovega leta Stane Bregar je opozoril, da bi omenjeni most lahko zgradili kot mednarodni spomenik petih držav - Češke, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške oziroma držav, v katerih je Ressel deloval in ga imajo za svojega.

Pri projektu novega mosta v Mršeči vasi, ki po referendumski odločitvi za njegovo betonsko izvedbo, za katero pa občina nima denarja, od leta 2016 stoji, je sicer lani prišlo do premika. Šentjernejski občinski organi in svetniki so namreč podprli njegovo novo idejno zasnovo, ki med drugim predvideva jekleno konstrukcijo.

Stari leseni most prek Krke v Mršeči vasi so sicer zaradi odsluženosti leta 2014 zaprli in nato porušili ter nadomestili z začasnim vojaškim mostom. Pred tem so ga večkrat prenovili, najbolj pa je njegove osrednje stebre poškodovalo plavje, ki ga je narasla Krka prinesla ob poplavah leta 2010.

Ob njegovem predhodniku je v času svojega službovanja na Šentjernejskem polju in v Kostanjevici na Krki svoje prve poskuse opravljal izumitelj ladijskega vijaka Ressel (1793-1857). Ta je bil sicer Čeh, ki ga je na slovensko ozemlje leta 1817 privedla zaposlitev. Tri leta je bil revirni gozdar v Pleterjah pri Šentjerneju, pod patronatom novomeškega okrožnega urada pa je upravljal s tretjino dolenjskih gozdov. Izvajal je tudi geodetska merjenja in je bil med drugim prvi, ki je kartiral Krakovski gozd. Poleg izuma ladijskega vijaka je zaslužen še za vrsto drugih pomembnih patentov in inovacij.

Društvo Gallus Bartholomaeus je na starem lesenem mostu v Mršeči vasi nekaj let pred njegovo načrtno zrušitvijo namestilo skulpturo z dvojnikom Resslovega izvirnega ladijskega vijaka.