V Hotela Balnea v Dolenjskih Toplicah je minuli četrtek potekal brezplačni strokovni regijski posvet ob zdravem prigrizku v organizaciji Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, šesti v nizu sedmih strokovnih regijskih posvetov, ki se bodo odvili med februarjem in junijem 2016 v sedmih slovenskih regijah.
Regijskega posveta v Dolenjskih Toplicah se je udeležilo 40 udeležencev tako iz gospodarskega kot javnega sektorja. Posveti potekajo v okviru projekta »Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu«, katere častna pokroviteljica je dr. Anja Kovač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Glavni namen posvetov je informirati in ozavestiti delodajalce, zaposlene ter strokovno in drugo zainteresirano javnost o promociji zdravja na delovnem mestu ter koristih, ki jih le-ta prinaša. Namen posvetov je tudi odpiranje prostora za širšo razpravo o promocijizdravja na delovnem mestu v slovenskem prostoru, medsebojno podporo delodajalcev pri njenem
načrtovanju ter za širjenje primerov dobrih praks promocije zdravja na delovnem mestu.
Poudarki:
Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine se je v uvodnem pozdravu dotaknil poudarkov Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, ki poudarja, da so za promocijo zdravja na delovnem mestu potrebna skupna prizadevanja delodajalcev, zaposlenih in družbe, rezultat le-tega pa je
izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. To pa lahko dosežemo le z izboljšanjem
organizacije dela in delovnega okolja, spodbujanjem zaposlenih, da se udeležijo zdravih dejavnosti,
omogočanjem izbire zdravega načina življenja in spodbujanjem osebnostnega razvoja. Vse udeležence je
pozval k prijavi na Natečaj za delodajalce za izbor najboljših ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu.
Igor Hrast in Urška Testen z Izobraževalno raziskovalnega inštituta Ljubljana sta poudarila, da kljub
dokazanim številnim koristim promocije zdravja na delovnem mestu tako za zaposlene kot za delodajalce, ki
smo jih slišali na današnjem posvetu ter tudi zakonski obvezanosti delodajalcev k načrtovanju, izvajanju in
vrednotenju promocije zdravja na delovnem mestu, zelo majhno število slovenskih delodajalcev, zlasti v mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih, promocijo zdravja na delovnem mestu dejansko načrtuje, izvaja in vrednoti. Glavni razlogi za to so predvsem pomanjkanje praktičnih znanj, konkretnih pripomočkov in podpore. Da bi promocija zdravja na delovnem mestu lahko bila pravilno in ustrezno umeščena v poslovni model vsake organizacije in da bi podjetja lahko dobila njene merljive rezultate, je potrebna podpora vodstva ter stalno ozaveščanje in informiranje o pomenu, namenu in ciljih promocije zdravja na delovnem mestu, kar je tudi osrednji namen projekta Kampanja.
Mag. Zvonko Špelko s FURS, Finančnega urada Novo mesto je razložil, kako je z obdavčitvijo ukrepov
promocije zdravja na delovnem mestu. Ta se dotika Zakona o dohodnini (Zdoh-2), Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in DDV. Predstavil je praktične primere, kaj je/ni boniteta v primerih kot
so plačilo zdravstvenega in vodstvenega pregleda, cepljenje, nakup kart za najem dvorane ali športne
aktivnosti in rekreacijo idr. ter v katerih primerih se upošteva odbitek DDV. Na spletnih straneh FURS je sicer
objavljeno podrobnejše pojasnilo o promociji zdravja na delovnem mestu (vprašanja in odgovori
delodajalcev).
Mag. Mladen Markota z Inšpektorata RS za delo je v svojem prispevku poudaril, da imamo v Sloveniji stabilno
zakonsko osnovo za varovanje zdravja na delovnem mestu, a praksa kaže, da podjetja skrbijo za to področje
večinoma zaradi zakonskih obveznosti in manj zaradi iskrene zavezanosti vodstev podjetij za varovanje
zdravja. In kako se mora podjetje lotiti aktivnosti na tem področju? Markota predlaga štiri korake. Najprej je
treba ugotoviti, kakšno je stanje v kolektivu, na podlagi tega pa narediti analizo. V drugi fazi je priprava
programa promocije zdravja na podlagi analize (enostaven primer programa promocije zdravja je dostopen
tudi na spletni strani Inšpektorata RS za delo). »Tretji korak je najtežji, saj je treba kakovostno vzdrževati
program varovanja, kar se v praksi izkaže kot trd oreh. Zadnji korak je vrednotenje narejenega, ki se ga
lotimo po določenem času. Takrat pregledamo, kaj je narejeno in po potrebi ponovno naredimo posnetek
stanja v kolektivu,« je poudaril Markota in apeliral na prisotne, da v svojih podjetjih ponotranjijo in iskreno
pristopijo k promociji zdravja zaposlenih na delovnem mestu ter več pozornosti namenijo medsebojni
komunikaciji.
Primer dobre prakse s področja promocije zdravja na delovnem mestu je predstavila Darja Košiček Bizjak iz
podjetja Revoz, d. d. Projekta so se lotili celostno, kot osnovo za program in plan aktivnosti so naredili
različne analize, kot npr. analizo kratkotrajne bolniške odsotnosti, analizo bolniške odsotnosti v Revozu, s
pomočjo medicine dela so naredili raziskavo o zdravstvenem stanju delavcev, naredili so analizo podatkov,
pridobljenih na NIJZ in opravili razgovore z vodji obratov, kjer je bila kratkotrajna bolniška odsotnost. Košiček
Bizjakova je v nadaljevanju predstavila Renaultove štiri smernice politike 2012–2016: 1. okolje in delovni
prostor, 2. uravnoteženost poklicnega in zasebnega življenja, 3. vodenje in vključenost zaposlenih, 4. zdravje
in boljše počutje. Poudarila je pomembnost ozaveščanja zaposlenih, izobraževanja na vseh ravneh v podjetju
(spremeniti obnašanje in bolj učinkovito preprečevati nesreče), predstavila 10 pravil varnosti (enostavna
pravila, ki jih razumejo vsi; enaki standardi za vse), delovanje Rekreativnega društva Revoz in konkretne
primere izboljševanja ergonomije na delovnih mestih s ciljem prilagoditi delovno mesto delavcu in ne
obratno.
Mag. Nataša Novina je predstavila programe za podjetja s področja varovanja zdravja zaposlenih na
delovnem mestu, ki jih ponujajo v Termah Krka. To so programi preventivnega zdravljenja oz. medicinsko
programiranega aktivnega oddiha, preventivni pregledi ter programi promocije zdravja na delovnih mestih
(vaje za preprečevanje poškodb lokomotornega sistema, delavnice zdrave prehrane, motivacijske delavnice
za bolj aktiven življenjski slog, rekreacija). V nadaljevanju je fizioterapevt Roman Šiler udeležence opozoril na
najpogosteje prizadete telesne segmente in dejavnike, ki škodljivo vplivajo na mišično skeletni sistem, kot
npr. uporaba fizične sile, ponavljanje gibov, nepravilen in statičen položaj, vibracije, mrzlo delovno okolje. S
prikazom praktičnih vaj, ki so jih izvedli tudi udeleženci posveta, je Šiler dokazal, kako se lahko le v petih
minutah pripravimo na delo ali pa poskrbimo za sprostitev med delom. Da pa bodo vaje imele vpliv, moramo
poskrbeti za redno izvajanje, prilagajanje splošnemu počutju in pravilnost izvedbe (pomembneje kot število
in hitrost ponovitev).
V zadnjem prispevku se je Ksenja Lorber iz Zavoda Cerber dotaknila psihosocialnih tveganj, ki predstavljajo
velik izziv za vodenje in upravljanje organizacij, saj vključujejo številne probleme – kot so stres v zvezi z
delom, trpinčenje na delovnem mestu, nespoštovanje delovnopravne in druge zakonodaje ter etičnih
kodeksov, nezaupanje itd. Za izboljšanje stanja se priporoča preventivni, celostni in sistematični pristop, za
razliko od sicer pogosteje uporabljenih reaktivnih pristopov. Sem uvrščamo: oceno in pristop k dejavnikom
tveganja ter odstranitev le-teh, upravljanje s stresom, jezo, strahom, treninge upravljanja s pritiski in časom,
antimobing program ter mediacijo in svetovanja zaposlenim. Na koncu je Lorberjeva z udeleženci delila tudi
trivialno tehniko sproščanja.