Ob slovenskem kulturnem prazniku je Statistični urad RS (Surs) objavil podatke o dogodkih v kulturi v letu 2014. V slovenskih gledališčih, kulturnih domovih ter muzejih in galerijah je bilo takrat okrog 19.900 prireditev. Izšlo je 5554 naslovov knjig in brošur, od tega 1599 leposlovnih del. Država je kulturi namenila 0,8 odstotka BDP.
Uradni statistični podatki o kulturnem dogajanju v Sloveniji v letu 2014 so naslednji: 4748 predstav v slovenskih gledališčih si je ogledalo okrog 745.400 obiskovalcev; 120 koncertom poklicnih orkestrov in zborov je v njihovih matičnih hišah prisluhnilo 84.000 poslušalcev, 239 koncertov so izvedli na gostovanjih; 12.014 prireditev so pripravili kulturni domovi, od tega je bilo največ gledaliških in filmskih predstav ter zborovskih koncertov, na vseh pa so zabeležili več kot tri milijone obiskovalcev; 2776 razstav v muzejih, galerijah in likovnih razstaviščih je privabilo okrog 3,1 milijona obiskovalcev; 48 slovenskih kinematografov je obiskalo okrog 1,9 milijona gledalcev.Izdanih 5554 naslovov knjig in brošur je bilo za devet odstotkov več kot v letu prej, od tega je bilo 1599 ali 29 odstotkov leposlovnih del, kar je po podatkih Sursa največ v preteklih štirih desetletjih. Med leposlovnimi deli je bilo 804 naslovov izvirnega slovenskega leposlovja in 795 prevodov.
Formalno je bilo v letu 2014 zaposlenih 284 pisateljev, z 61 odstotki nad 39 so prevladovale pisateljice. Ob tega je bilo 98 pisateljev ali 34,5 odstotka zaposlenih pri delodajalcu, 186 pisateljev ali 65,5 odstotka pa je bilo samozaposlenih. Največ jih je bilo v letu 2014 starih od 35 do 44 let.
Država je od leta 1999 dalje za kulturo, to je za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve in podobno, letno namenila večinoma 0,8 odstotka BDP. V strukturi vseh javnih sredstev v tem 15-letnem obdobju pa je delež države za kulturo znašal večinoma med 1,7 in 1,8 odstotka. Leta 2011 je padel na 1,6 odstotka, leta 2013 na 1,3 odstotka, leta 2014 pa se je dvignil na 1,5 odstotka.
Gledano na prebivalca je država kulturi v letu 2014 namenila 139 evrov, vsak prebivalec pa je zanjo potrošil povprečno 157 evrov. Državni izdatki za kulturo, preračunani na prebivalca, so se od leta 2010, ko so znašali 156 evrov, do leta 2014 zniževali, medtem ko je posamezni prebivalec v tem obdobju potrošil za kulturo povprečno od 151 do 157 evrov na leto.
"Vendar kultura ni le strošek," je ob navedenih podatkih še zapisal Surs. Delež dodane vrednosti v BDP je v obdobju 2010-2013 znašal 1,2 odstotka, v letu 2014 pa 1,1 odstotka BDP, pri čemer je bila upoštevana le kultura v ožjem smislu, ne pa tudi njeni posredni učinki na gostinstvo, turizem, trgovino in podobno.