Projekt oskrbe z vodo Suhe krajine, pri katerem so se leta 2005 povezale občine Žužemberk, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Kočevje in Dobrepolje, bodo po lanskem začetku terenskih del lahko nadaljevali predvidoma po 15. marcu. Žužemberška občina kot nosilka projekta namreč do takrat pričakuje podpis končne pogodbe o financiranju.
Žužemberški župan Franc Škufca je povedal, da naj bi naložba, ki bo zanesljivo vodooskrbo zagotovila več kot 10.000 prebivalcem petih občin severozahodnega pretežno dolenjskega kraškega območja, skupaj s stroški in z davkom stala približno 37 milijonov evrov. Dobre štiri petine denarja zanjo pričakujejo iz evropskih virov ter od države, razliko bodo prispevale partnerske občine, je dodal.S projektom so sicer začeli pred dobrim desetletjem. Z ministrstvom za okolje so leta 2007 podpisali sporazum o sofinanciranju potrebnih študij, do leta 2013 so nato pripravljali ustrezno dokumentacijo in zagotovili več kot 30 gradbenih dovoljenj, ki po predlanskem podaljšanju veljajo do leta 2018.
S prvimi gradbenimi deli so v vseh občinah, razen kočevske, ki bo na vrsti zadnja, začeli lani in izvedli dela v vrednosti 1,6 milijona evrov. Po teh zdaj čakajo pogodbo o sofinanciranju, za katero so v vladni službi za kohezijo pred tednom zagotovili, da bo pripravljena predvidoma do konca meseca.
Škufca, ki podpis pogodbe pričakuje do srede marca, je pojasnil, da gre za zadnji potrebni akt za dela do konca gradnje suhokranjskega vodovoda. Njegovo končanje, ki se lahko tudi nekoliko zavleče, pričakujejo do konca leta 2018, leto kasneje pa še prevzem, priključevanje in druge postopke. Glede na to, da je denar za izvedbo projekta že rezerviran, pa dodatnih zapletov ne pričakujejo, je pristavil.
Partnerske občine so se tudi pri izvedbi in vodenju tega projekta ter za izvedbo drugih podobnih naložb v novem finančnem obdobju lani odločile za ustanovitev skupne občinske uprave, kar jim po besedah žužemberškega župana omogoča vrsto prihrankov.
Škufca je tudi poudaril, da bo projekt suhokranjskega vodovoda - podobno kot v belokranjskih občinah, ki so se donedavno ubadale s podobnimi težavami pri vodooskrbi - povezal partnerske občine in jim zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo z dopolnjevanjem iz izvirov v drugih občinah omogočil tudi v primeru okvar ter sušnih obdobjih.
V žužemberški občini še približno petina prebivalcev ni priključena na javni vodovod, podobno pa velja tudi za določene dele drugih v projekt vpletenih občin, je še povedal Škufca.