jasmina kandorfer Dobra karma

"Ljudi testiramo in uporabljamo intuicijo," je ...

Igor Kojić, Severina Svet24.si

Severina s tem zaprla usta dvomljivcem

20191025_150340 Reporter.si

Primer iz Celja: Kako ravnati, da v domu ...

koronavirus, slovenija Svet24.si

V torek 39 na novo okuženih, umrli sta dve osebi

sircelj Necenzurirano

Največje "luknje" v megu zakonu

4 Igor Jelen Iggy - foto osebni album Odkrito.si

»Zadnje tri tedne ni bilo nikakršnih opozoril«

delovna-akcija, družina-ržen Njena.si

Luksuz in revščina: So Rženovi pretentali POP TV?

Novice Ljubljana/Novo mesto

Spomladi več nevarnosti za okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi

Piše: STA

Čas objave:
01.04.2019 19:34

S toplejšim vremenom in aktivnostmi v naravi se poveča tudi verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. V Sloveniji sta najpogostejša lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem. Okužbam so izpostavljeni ljudje vseh starosti.

V Sloveniji je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v letu 2017 zaradi lymske borelioze zbolelo 4534 oseb, zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 102 osebi.

Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni, zdravimo jo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so sicer redke. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih. Kasneje, celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se prične približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.


Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih še pred aktivnostjo klopov. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite, uporabimo tudi repelent, svetujejo na NIJZ. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo.

Če pri pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. "Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil," poudarjajo na NIJZ.