V Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer je mesto direktorice januarja prevzela Milena Kramar Zupan, so spremenili vodstveno ekipo. Poleg nje to od 10. oktobra sestavljajo še strokovni direktor Milivoj Piletič in vršilka dolžnosti pomočnice direktorice za področje zdravstvene nege Simona Volf. Sicer v tej močno zadolženi ustanovi nadaljujejo sanacijo.
Spremenjeno oziroma dopolnjeno novo vodstvo je:- Direktorica doc. dr. Milena KRAMAR ZUPAN (nastop funkcije s 1.1.2016),
- Strokovni direktor prim. Milivoj PILETIČ, dr.med., spec. interne medicine (nastop funkcije 1.10.2016) in
- v.d. pomočnice direktorice za področje zdravstvene nege Simona VOLF, univ.dipl.org. (nastop funkcije 10.10.2016).
SB Novo mesto se je že več kot preteklih deset let srečevala z velikimi finančnimi, likvidnostnimi in organizacijskimi problemi, s podhranjenostjo z nujno potrebno sodobno opremo, pomanjkanjem zdravstvenih programov in podobnim. Med njene velike težave sodijo tudi slabi prostorski pogoji za delo oz. za bolnike, še zlasti v prostorih internega oddelka. SB Novo mesto ima glede na njen regijski pomen in velikost, saj je 4. največja bolnišnica v Sloveniji, premalo zahtevnih programov zdravljenja, še posebej na področju internistike. Poleg res slabih prostorskih pogojev in opreme, bolnišnica ne razpolaga z nujno potrebnim angiografskim programom oskrbe bolnikov. Tako bolniki JV regije nimajo v vseh primerih dovolj hitre in zadovoljive interventne oskrbe na podroju srčno žilnih bolezni, ki povzročajo še vedno največjo umrljivost. Bolnišnica nima priznanega programa internistične urgence, premalo programa kirurške urgence in je v preveliki meri postajala »ambulantna bolnišnica", ki je v sistemu storitev slabše plačana.
Po zagotovilih zaposlenih v prikazovanju opisane problematike Ministrstvu za zdravje in drugim pristojnim za skupno reševanje problemov, ni bila uspešna. Lansko leto, ki je bilo eno najbolj ugodnih let za bolnišnice v zadnjih letih, je kot edina regijska bolnišnica zaključila leto z izgubo 2,3 mio EUR. Poleg te izgube ima bolnišnica še stare neporavnane izgube - zadnje izgube s strani ustanovitelja so bile poravnane leta 2010 - v skupni vrednosti 5,3 mio EUR. Tem izgubam je potrebno dodati še 3,1 mio prikrite razlike med aktivo in pasivo bilance in 207.000 EUR neplačane amortizacije Ministrstvu za zdravje. Na dan 31.12.2015 je bolnišnici za pokritje obveznosti do dobaviteljev primanjkovalo kar 8,6 mio EUR , leto pozneje pa skupaj za vse obveznosti (dobavitelji, banke in zaposleni) že 11,6 mio EUR.
Tako velike finančne obveznosti bolnišnici povzročajo hude plačilne težave
Bolnišnica je tako ujeta v splošno poznane neurejene pogoje poslovanja v zdravstvu, hude finančne težave oziroma plačilno nesposobnost, obsežno pomanjkanje učinkovitejšega vodenja zavoda, prevzema nove dejavnosti Urgentnega centra z visokim mesečnim negativnim finančnim rezultatom, neprilagojene organizacije dela novim razmeram, neprilagojenega programa dela in v določenih primerih prenizkega vrednotenja njenih storitev.
Ob tem je bila večina zaposlenih prepričanih, zaradi prejema vseh standardov kakovosti, da je stanje v zavodu povsem v redu. Temu zavedanju je bila prilagojena tudi organizacijska kultura zavoda. V prvih mesecih letošnjega leta je na zahtevo Sveta zavoda bolnišnice Inštitut za javno finančno pravo iz Ljubljane opravil delno revizijo poslovanja. Pregledal je finančno poslovanje zavoda v minulih dveh letih, s poudarkom na stroških dela in materialnih stroških. Ugotovitve v poročilu so izjemno zaskrbljujoče in vključno s potrebnimi ukrepi razdeljene v dve skupini. Tisti, ki se nanašajo na stroške dela, zahtevajo nujne spremembe v organizaciji dela, pri uvedbi izmenskega dela, posege na plačnem področju, vse od pravilnosti uvrščanja v plačne razrede, ocenjevanje dežurnih delovnih mest, posebnih pogojev dela in podobno. Na področju obvladovanja stroškov materiala so nujne racionalizacije in odgovorne, predvsem pa bolj gospodarne nabave, nadzorovana poraba zdravil in ostalega materiala. Za povečanje prihodkov je potrebno uvajanje tržnih dejavnosti. Posebej kritično je označena informacijska podpora za učinkovito vodenje zavoda, saj ni dovolj kakovostne in urejene spremljave in kontrole sprotnega poslovanja na vseh področjih in s tem prepotrebnega hitrega ukrepanja pri odklonih od planiranih ciljev preprosto ni. Za informacijsko podporo zavod nameni absolutno premalo sredstev.
Med temi ukrepi je več kot polovica označenih z nujnostjo takojšnjega ukrepanja »OZNAKA VISOKA ALI IZREDNO VISOKA stopnja tveganja«.
V praksi to pomeni, da vnovično zatiskanje oči pred njimi ali njihov zamik lahko bolnišnico še globlje porine v popolnoma neobvladljivo stanje. To pa bi imelo hude negativne posledice za obstoj, razvoj in varnost tako za
bolnike kot za zaposlene. Poleg izredne finančne revizije je v bolnišnic pravkar zaključil nadzor Inšpektorat za javni sektor pri Ministrstvo za javno upravo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi na področju notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest, določanja plač, obračunavanja dežurstev, PPD-jev in podobno. Bolnišnica mora v roku treh mesecev odpraviti vse nepravilnosti na področju plač in izvesti potrebne ukrepe za sanacijo razmer.
Naloga novega vodstva bolnišnice zagotovo ne bo lahka
Vodstvo je v prvi vrsti dolžno izvesti že sprejete sanacijske ukrepe za normalizacijo poslovanja in odpraviti vse
nepravilnosti, ugotovljene s strani Zunanje revizije in Inšpektorata za javni sektor ter tako poskrbeti za formalno pravni okvir poslovanja bolnišnice. Poleg tega pa zadolženo bolnišnico spraviti na pozitivno poslovanje in odpraviti njene razvojne zaostanke, ki so precejšnji, ob vsem tem pa mora zagotoviti tudi nadaljnji razvoj bolnišnice tako v korist ljudi kot zaposlenih.