Shonda Rhimes Svet24.si

Shonda Rhimes zaradi groženj prisiljena v selitev

MZ Podzemna zbiralnica 2 Svet24.si

Lične in za oko prijetne, a včasih tudi precej ...

sergej racman Necenzurirano

Eden najbogatejših Slovencev je v zaporu. ...

klemen jaklic ustavno sodisce Reporter.si

Branilec Janeza Janše: takšne argumente najde ...

rudiger Ekipa24.si

Genialno! Rüdiger vratarju Reala pomagal pred ...

Pogled, ki pove vse! Odkrito.si

Meghan - ljubosumni izpad? Ženski ukazala, naj se...

elsnik Ekipa24.si

Uh, kakšne besede! Kapetan Olimpije Elšnik po ...

Novice Trebnje

Vključevanje mladih, žensk, Romov in drugih ranljivih skupin v izobraževanja in projekte

Piše: R.K.

Čas objave:
25.05.2021 09:49

Partnerji LAS STIK so v iztekajočem se programskem obdobju že uspešno zaključili štiri od petih projektov, s katerimi so osveščali, spodbujali izobraževanje, zaposlovanje in medgeneracijsko povezovanje.

Projekt BA-ČI je povezal tradicijo klekljanja, ki sicer ne izhaja iz lokalnega okolja, z zgodbo in podobo slovenskega misijonarja in jezikoslovca Friderika Ireneja Barage, ki se je rodil v Mali vasi pri Dobrniču. »Na desetih medgeneracijskih delavnicah so sodelovali mladi in stari, ženske in invalidi. Mlajši so v dediščini prepoznali poslovno priložnost, starejši nov način preživljanja prostega časa. Razvili smo tudi tri nove produkte – Baragovo rezino, ki jo ponuja Hotel Opara, zbornik črtic Zgodbe o dobrih ljudeh in razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko, ki si jo je v občinah z območja STIK in širše ogledalo več kot tisoč ljudi,« pravi vodja projekta Mateja Zupančič z Občine Trebnje.

Projekt BAČI, Baragova rezina
Projekt BAČI, Baragova rezina
Alenka Stražišar Lamovšek

Ne samo čipka, generacije je povezalo tudi mobilno drsališče in aktivnosti ob in na njem. V vseh štirih občinah LAS STIK (Dolenjske Toplice, Ivančna Gorica, Trebnje in Žužemberk) je bilo mobilno drsališče prostor izobraževanja in druženja ter spodbuda za rekreacijo in šport v naravi. »Mobilno drsališče je postalo medgeneracijsko stičišče, priložnost za motiviranje, ozaveščanje ter izobraževanje. Aktivno preživljanje prostega časa, predvsem šport in rekreacija v naravi, druženja in dogodki v urbanem okolju so pomembni za povezovanje med ljudmi in vključevanje ranljivih skupin, denimo invalidov, žensk, otrok, v pestro družbeno življenje,« pojasnjuje vodja projekta Kristina Zadel.

Projekt MODMEDS, mobilno drsališče
Projekt MODMEDS, mobilno drsališče
LAS STIK

Ena najranljivejših ciljnih skupin so Romi, še posebej romske ženske, ki so se aktivno vključile v projekt IMS (Inovativni model mentorstva za ranljive ciljne skupine), ki je na eni strani želel dvigniti zavest delodajalcev o pomembnosti izobraževanja in vključevanja ranljivih ciljnih skupin, posebej romskih žensk na trg dela, hkrati pa je v sklopu tega projekta deset Rominj uspešno zaključilo usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije pomočnik, pomočnica kuharja, šest pa jih je uspešno opravilo tudi državni izpit in se
usposobilo za pomočnico kuharja.

V projektu Finančna gospodinja se je na 16 srečanjih 80 mladih, žensk in starejših naučilo uporabljati spletno banko, seznanili so se z možnostmi racionalizacije stroškov in spoznali pravice, ki jih imajo. Opremljeni z novim znanjem in z veliko mero odgovornosti se ti posamezniki danes samostojno vključujejo v ekonomsko, socialno in družbeno življenje.

Projekt IMS usposabljanje za NPK pomočnik kuharja
Projekt IMS usposabljanje za NPK pomočnik kuharja
LAS STIK

In medtem ko so štirje projekti že zaključeni, v knjižnici v Ivančni Gorici še traja projekt Srečava se v knjižnici. Z njim želijo mlade spodbuditi k srečevanjem v knjižnici, kjer lahko sooblikujejo prireditve, se spoznavajo med seboj in knjižnični prostor uporabljajo kot varen prostor. Trenutno je v sklopu tega projekta na ogled ulična razstava komaj 17–letne slikarke Eve Rojec.

V urbanih naseljih je skoncentrirana populacija mladih, žensk, Romov, invalidov in drugih ranljivih skupin. Projekti, ki so jih zasnovali in izvedli partnerji LAS STIK (Lokalne akcijske skupine Suhe krajine, Temenice in Krke), so vsem generacijam omogočili izobraževanje in pridobivanje novih znanj, spodbujali izboljšanje položaja ranljivih skupin na trgu dela, krepitev njihove samozavesti in izboljšanje kakovosti življenja z vključevanjem v širše družbeno okolje. Dve novi delovni mesti, novi produkti (npr. Baragova rezina, zbornik črtic, drsališče, izobraževalni programi, ki se še nadaljujejo) in številna nova poznanstva, ki jih je spletlo več kot 300 udeležencev delavnic, izobraževanj, predavanj … so hkrati potrditev, da so bili projekti v okolju zaželeni, in zagotovilo, da bodo njihovi učinki v okolju še nekaj časa prepoznavni.


Mateja Zupančič

O projektu BA-ČI


Kristina Zadel

O mobilnem drsališču