kamera Svet24.si

Žena zasačila profesorja v objemu študentke

tutan lenard Svet24.si

FOTO: To je najbrž edini slovenski par, ki živi ...

BITENC Necenzurirano

Bešič Loredan in Bitenc skupaj proti Breclju

zvezdan martic2 Reporter.si

Bo to novi predsednik uprave RTV Slovenija?

žan vipotnik maribor mm Ekipa24.si

Maribor je našel naslednika Žana Vipotnika? ...

Čeprav je nesreča močno zaznamovala njeno življenje, Juliane ne dojema sebe kot žrtev, temveč kot pr Odkrito.si

17-letnica, ki je ubežala smrti

roglic Ekipa24.si

Zanimivo razkritje! Zdaj je jasno, kaj je Roglič ...

Novice Kostanjevica na Krki

Zgodba o lesu in glini v Galeriji Božidar Jakac

Piše: R.K.

Čas objave:
24.04.2021 10:00

V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki so sinoči v zahodnem delu odprli pregledno razstavo Dragice Čadež: Zgodba o lesu in glini. Razstava je bila najprej na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani, v Kostanjevici na Krki pa je na ogled v dopolnjeni in razširjeni različici.

Retrospektivna razstava Dragice Čadež z naslovom Zgodba o lesu in glini predstavlja presek več kot petdesetletnega opusa kiparke, ki je od sredine 60. let dodobra zaznamovala slovenski in širši regionalni kulturni prostor.

Gostujoča razstava iz Mestne galerije v Ljubljani je na ogled v dopolnjeni in razširjeni različici. Ravno Galerija Božidar Jakac namreč hrani največjo zbirko njenih del iz različnih obdobij, skupaj več kot 270 kipov. Razstava, ki jo spremlja obsežen katalog v izdaji Mestne galerije Ljubljana, se poglablja v analizo različnih obdobij njenega opusa, se osredotoča na kontinuitete in
prelome, ki so se odvili v letih delovanja, in izlušči osrednje poudarke njene likovne izraznosti in sporočilnosti. Že v sredini 60. let, po tem ko se je udeležila Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki, je Dragica Čadež za materialno bistvo svojega ustvarjanja izbrala predvsem les, v preteklih dvajsetih letih pa tudi glino.

Razstava se bo tako osredotočila na različna obdobja njene bogate kariere, v kateri se je od samega začetka v duhu visokega modernizma posvečala in približevala prostorski skulpturi, ki se ne osredotoča na klasično osrediščeno gmoto, pač pa uvaja celosten kiparski ambient. V svojem delovanju se je Dragica Čadež navezovala na različne tradicije modernizma, ki se ne navezujejo nujno na v zgodovini umetnosti vedno znova pojavljajoči se evropocentrični
klasicizem, ampak se zgledujejo pri tradicijah kultur izven tega umetnostno dominantnega miljeja, ki v svoji izvorni obliki niso nikdar zares stopile na piedestal visoke umetnosti.



O umetnici:
Dragica Čadež (1940) je diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno (1963), nakar je pri profesorju Borisu Kalinu dokončala tudi podiplomski študij (1965). Leta 1982 je postala prva profesorica kiparstva v Sloveniji in se je leta 1989 zaposlila kot redna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ustvarja predvsem v lesu, v zadnjem času pa tudi v glini oziroma keramiki, medtem ko je skozi svojo ustvarjalno pot delala tudi v bronu, mavcu in betonu. Samostojno ustvarja in razstavlja od leta 1963. V obdobju 1968-1972 je bila del neformalne skupine neokonstruktivisti (1968-1972), ki je ustvarjala geometrično in minimalistično občuteno umetnost. Leta 1986 je prejela Nagrado Prešernovega sklada za prelomni kiparski cikel Asociacije na Pompeje.