denar, bankovec, 500 Svet24.si

V Sloveniji na pozabljenih računih 19 milijonov ...

20180703-00871491 Svet24.si

Janša si je z milijoni zagotovil njegovo podporo,...

karin1 Svet24.si

Je ženskam v igralskem poklicu težje kot ...

policija, policijska ura, koronavirus, epidemija bobo Reporter.si

Sistem v javnem sektorju je bolj trdoživ in ...

20211011-01087832 Necenzurirano

Bojana Beović je le še zvočnik vlade #kolumna

samsung-galaxy-z-flip3-5g, maja-ferme Njena.si

Popolno darilo za vsako torbico – je majhen, ...

masle padec Ekipa24.si

ZMRAZI DO KOSTI! Slovenski skakalec utrpel ...

Šport Ljubljana

Kenijca prva na ljubljanskem maratonu, Anja Fink državna prvakinja

Piše: STA

Čas objave:
24.10.2021 13:43

Kenijca Ernest Kibet Tarus (2:22:39) in Kwamboka Momanyi Grace (2:38:10) sta zmagala na 42 km na 25. Volkswagen ljubljanskem maratonu, a sta bila v odsotnosti elitnih tekačev daleč od rekordnih dosežkov.

Slovenska maratonska naslova sta osvojila drugouvrščena Novomeščanka Anja Fink (2:45:29) in z osebnim rekordom Janez Mulej (2:28:07), ki je bil tretji. Prijavljenih je bilo 5326 tekačev iz 45 držav na 42, 21 in 10 km ter na 21 km na vozičkih z ročnim pogonom. Na startni črti jih je bilo skupaj 4414, od tega 563 maratoncev in 125 maratonk na najdaljši razdalji.

To je tudi mnogo manj od rekordov, leta 2015 jih je bilo največ, 24.372 v dveh dnevih, tokrat pa so bili teki le danes. A so tako organizatorji kot številni udeleženci izpostavili, da je glavna zmaga najbolj množične športne prireditve v državi to, da so jo po letu dni premora zaradi pandemije novega koronavcirusa sploh pripravili. Tudi ob progi je bilo veliko manj navijačev kot prejšnja leta.

Rekordni dosežki pa so bili na krajših razdaljah. Klara Lukan je na 10 km z 32 minutami in 32 sekundami postavila slovenski rekord v cestnih tekih na tej razdalji. S izidom bi Lukanova bila celo četrta v današnji moški konkurenci, v kateri je Mitja Rizmal s 30:51 na poti do zmage postavil nov rekord proge.

Lukanova je za 51 sekund izboljšala svoj prejšnji slovenski rekord (33:23), ki ga je dosegla 27. oktobra pred dvema letoma, ko so v slovenski prestolnici pred pandemijo pripravili zadnji maraton pred današnjim nadaljevanjem četrt stoletne tradicije. Za 21-letno Lukanovo je bila tokrat druga Urška Krašovec (40:46), tretja pa Petra Krmelj (42:07).

Rizmal je do zmage prišel v zaključku, ko je s pospeševanjem za sabo pustil Klemena Bojanca, ki je zaostal sedem sekund, tretji je bil daleč za njima Jakob Medved (32:18). Ta je tudi zadnji med tekači, ki je bil v cilju pred Lukanovo, ki je letos nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu, decembra pa jo čaka še evropsko prvenstvo v krosu.

Primož Kobe in Neja Kršinar pa sta zmagala v teku na 21 km. Kršinarjeva je z 1:14:23 tekla osebni rekord, Kobe pa v samostojnem teku dosegel čas 1:07:02.

Kobe je za več kot štiri minute ugnal Jošta Žnidaršiča (1:11:20), tretji je bil Tadej Osvald (1:13:17). Kršinarjeva bi bila sedma med atleti, v ženski konkurenci pa je bila za njo druga Ana Štefulj iz Hrvaške (1:19:34), tretja pa Georgina Nyaguthii (1:19:53), ki nastopa za ljubljanski Mass.



Na 21 km sta na vozičkih na ročni pogon slavila Andrej Rotar (42:43) in Tanja Cerkvenik (1:23:53).

V cilj je prišel, kot stalno v zadnjih letih, tudi slovenski predsednik Borut Pahor s svojo slovensko "predsedniško" trobojnico.

Ob robu razglasitev po koncu nastopov vseh najboljših so se javno zahvalili za četrt stoletja dela Gojku Zalokarju, enemu izmed "očetov" maratona. Dobil je tudi veliko sliko, na kateri je v eni izmed izvedb, ko so bile temperature zelo nizke in je snežilo; tokrat je po nekaj stopinjah nad lediščem v jutranjih urah sredi dopoldneva že posijalo sonce in dvignilo temperaturo nekaj ur pozneje nad 10 stopinj Celzija.

Že pred tem je pohvale Zalokarju izrekel predsednik maratona Danilo Ferjančič. "Zalokar je vodil Timinig Ljubljana, soorganizatorja maratona, in je letos odšel v pokoj. Nasledila ga je Barbara Železnik, ki je v Timingu tudi že več kot dve desetletji vpeta v organizacijo," je izpostavil Ferjančič.

Po prvih ocenah bo organizacija maratona stala tretjino manj, kot v prejšnjih najbolj prestižnih izvedbah. Kljub omejitvam in temu, da ni bilo elitnih tekačev, pa je maraton za letos ohranil prestižni najvišji zlati znak Svetovne atletike. Kako bo naprej pa bo odvisno od strategije za naslednje obdobje, ki so se jo po besedah Železnikove že lotili.

Na 24. ljubljanskem maratonu 27. oktobra 2019 je bilo v dveh dneh 19.612 aktivnih udeležencev, proračun maratona pa je bil okrog 1,4 milijona evrov. Leto prej, 2018, je bil presegel 1,6 milijona, tudi zaradi velikih dodatnih stroškov za rekordne dosežke.

Etiopijec Sisay Lemma Kasaye je namreč za takratno zmago in izjemen rekord (2:04:58), ki je ljubljanski maraton po izidih dvignil v sam svetovni vrh, dobil 90.000 evrov ob vseh bonusih. Pred dvema letoma pa je "padel" rekord na 42 km v ženski konkurenci. Kenijka Bornes Chepkirui Kitur je tekla 2:21:26, hitreje torej od zmagovalca v letošnji moški konkurenci.

Klara Lukan


Primož Kobe


Anja Fink