Volkswagen 21. Ljubljanski maraton je postregel z rekordno udeležbo, pa tudi z zapletom, po katerem uradni izidi maratoncev na 42 km dolgo niso bili uradni, nekaj kenijskih tekačev pa je bilo v solzah. Dobra dva kilometra pred ciljem sta namreč dve vodilni vozili, tudi policijsko, zavili v ulico izven proge in za njima je šla vodilna trojica.
Ta trojica je nato po prihodu nazaj na progo ugotovila, da ni več na čelu kolone in na koncu je slavil tekač, ki je bil prej daleč za njimi.
"Ko smo trije na 38. kilometru sami merili čas, je ta za vodilno trojico, ki se je odcepila pri Žalah, obetal končni izid okrog 2:07,30, torej rekord proge. Zadnje tri kilometre potem nisem bil več s tekači, ko se je zgodil zaplet. Povedali so mi, da je med 39. in 40. kilometrom policijsko vozilo pred vodilno skupino zavilo ulico prej, kot je bila začrtana trasa, za njim pa je šlo tudi snemalno vozilo uradne televizije maratona Planet TV. Sledila mu je tudi vodilna skupina tekačev kot večinoma na trasi. Avto z uradno merilno uro pa je bil šele za njimi in za njo so šli ostali tekači. Tako je vodilna skupina izgubila vso prednost, priložnost za precej boljše čase ter tudi možnost za zmago, ki prinaša 20.000 evrov," je zaplet, ki je pogostejši v kolesarstvu, opisal Gabrijel Ambrožič. Ta je v organizacijskem odboru mitinga zadolžen za tuje vrhunske tekače.
Ambrožič je dejal, da so po sestanku tekmovalne žirije uradni izidi obveljali, "tekmovalci, ki so bili oškodovani, pa bodo dobili določena denarna nadomestila".
Uradno je tako zmagal Kenijec Laban Mutai (2:09:16) pred rojakoma Philipom Sangom Kimutaijem (2:09:19) in Levijem Omarjem Matebom (2:09:37).
Na 21. Volkswagen Ljubljanskem maratonu je v dveh dneh sodelovalo rekordnih 23.767 tekačev in tekačic, od tega v soboto okrog 8528 otrok, osnovno- in srednješolcev, drugi dan 15.239 tekačev na daljše proge. Proračun maratona je 1,6 milijona evrov, količine hrane in pijače ter drugih potrebnih dodatkov za izvedbo pa merijo v tonah in hektolitrih.
Na startni črti so bili med predstavniki 59 držav na 21 km s slovensko trobojnico predsednik države Borut Pahor, Sandi Novak, ki je na paraolimpijskih igrah letos v Riu de Janeiru nastopil v maratonu, slepi športnik Alen Kobilica in najstarejši udeleženci, 82-Kazimira Lužnik ter 85-letna Polde Dolenc in Miroslav Rant. Najmlajši so bili tisti, ki so jih starši med tekom vozili v vozičkih.
Predsednik organizacijskega odbora in eden glavnih pobudnikov tekmovanja Andrej Razdrih je dejal, da je prvi maraton oktobra 1996 na 42, 21 in sedem kilometrov pritegnil nekaj nad 670 ljudi, sedaj pa število vsako leto raste in že letos so se približali številki 30.000.
Direktorja Ljubljanskega maratona Gojka Zalokarja je pred tekmovanjem nekoliko skrbelo, "kam bodo spravili vso to množico", saj naj bi v dveh dnevih nastopilo skoraj 28.500 tekačev in tekačic iz 59 držav. "Pa pravih skrbi v zaključku ni bilo. Vse je potekalo, kot mora, ker imamo močno in zelo dobro ekipo," je pojasnil Zalokar.
Kot največjo težavo je izpostavil zagotavljanje vsega potrebnega za izvedbo. "Od majic, ker nikoli ne vemo dovolj zgodaj, koliko tekačev bo, v zadnjem času jih naročamo med 18.000 ali celo 21.000. Vedno nakupimo nekaj več odstotkov in je nov problem, ker moramo stvari vračati. Majice nas stanejo 200.000 evrov, nahrbtniki čez 100.000, torej čez 300.000 evrov damo, pa nimamo še nič in je še daleč od začetka maratona. Govorimo o tonah in hektolitrih, pet do šest ton banan razdelimo, trije priklopniki so potrebni za vodo, pripraviti pa moramo še veliko drugega," je pojasnil Zalokar in dodal, da je proračun maratona letos okrog 1,6 milijona evrov; lanski je bil 1,5 milijona.
V soboto sta med drugim v okviru tekmovanj otrok potekali tudi prvenstvi Slovenije v uličnem teku za osnovne in srednje šole. Že tedaj je bilo na ljubljanskih ulicah otrok in mladine toliko, da je bilo na prvi pogled videti, da je njihovo število večje, kot je bilo še pred nekaj leti vseh udeležencev maratona. Nedeljski sončni dan je z rekordno udeležbo tem ugotovitvam pritrdil.
Po podatkih Atletske zveze Slovenije je v Sloveniji več kot 600 organiziranih tekaških prireditev letno, okrog 100.000 Slovencev in Slovenk pa se dnevno ukvarja s tekom. V AZS so zato uvedli tudi certificirano merjenje prog cestnih tekov; dva strokovnjaka AZS sta letos pridobila mednarodno licenco za merjenje. S tem je mogoče organizatorjem prireditev priskrbeti uraden certifikat o dolžini proge, saj večina nima uradno izmerjenih dolžin. Predsednik AZS Roman Dobnikar, Združenje za rekreativne teke, predstavniki največjih tekaških prireditev v Sloveniji, ki pri nas uživajo velik ugled, so zato v soboto ob robu maratona podpisali pogodbo o sodelovanju. S tem želijo doseči še večjo popularizacijo teka in atletike ter zagotoviti pogoje za najširšo družbeno podporo rekreativnim tekom.