V Galeriji Božidar Jakac bo od 10. septembra do 13. februarja prihodnje leto na ogled mednarodna razstava Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama
„Pred vojno sem želel priti v Zagreb, se vpisati na akademijo, študirati slikarstvo. Takšnih šol v Sloveniji takrat še nismo imeli. Pomislil sem na Dunaj, a v Zagrebu je bil Meštrović, tam sta učila Babić in Krizman, kaj več bi mladenič potreboval? Zagreb je imel čudovito gledališče in v njem številne Slovence, igralce in pevce ... in to je bil pokazatelj, da ste doma, med svojimi, z lahkoto smo se znašli, hitro se naučili jezika, do nas ni bilo predsodkov, ravno nasprotno ... bili smo lepo sprejeti. ʻVredni Slovenciʼ − tako so rekli. Hodili smo na velike in pomembne razstave, kakršnih v bližnji okolici ni več bilo.“ (Zoran Mušič, 1991.)
Razstava Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama predstavlja umetnike, ki so študirali v Zagrebu, ter njihova dela do 2. svetovne vojne. Predstavlja vplive, povezave in sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi umetniki in umetnicami ter odpira nekatera osrednja umetnostna in družbena vprašanja, s katerimi so se ukvarjali v tem času - od nacionalnega likovnega izraza do angažirane umetnosti. Avtorici razstave sta dr. Asta Vrečko in Dajana Vlaisavljević. Razstava je nastala v sodelovanju treh slovenskih in hrvaških ustanov: Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Nacionalnega muzeja moderne umetnosti, Zagreb in Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu.
Zagreb je bil v obdobju med obema vojnama živahna metropola, kulturno in izobraževalno središče z edino likovno akademijo v Kraljevini Jugoslaviji, ki jo je med letoma 1923 in 1944 pa jo je vodil Ivan Meštrović. Na njej so v tem času študirali številni umetniki iz celotne kraljevine, med njimi tudi skoraj sto slovenskih umetnic in umetnikov, na primer: Zoran Mušič, Gabrijel Stupica, Zoran Didek, France Mihelič, Miha Maleš, France Gorše, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Maksim Sedej, Mira Pregelj, Frančišek Smerdu, Boris in Zdenko Kalin, Bara Remec ter številni drugi, ki so delovali kot slikarji, kiparji, scenografi, likovni pedagogi, kulturni delavci in teoretiki ter tudi kot prvi profesorji Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, ustanovljene leta 1945. Med umetniki zagrebške akademije so se spletla trajna prijateljstva, nekdanji profesorji in študentje so postali kolegi, nekdanji sošolci sodelavci, umetniki in umetnice so skupaj razstavljali, delovali v društvih, zasedali v odborih in sooblikovali tako umetnost 20. stoletja.
Kustosinji dr. Asta Vrečko (Galerija Božidar Jakac) in Dajana Vlaisavljević (Nacionalni muzej moderne umetnosti) sta na razstavo umestili več kot sto trideset slikarskih in kiparskih del ter grafik najbolj znanih slovenskih umetnikov ter veliko arhivskega gradiva iz časa akademije. Nekatera dela so bila skupaj razstavljena že v času pred vojno, nekatera bodo v Sloveniji prvič na ogled. Prav tako bo možno prvič po vojni videti nekatera dela iz zasebnih zbirk. Umetniška dela slovenskih avtorjev in avtoric bodo predstavljena skupaj z deli njihovih hrvaških kolegov Antuna Motike, Otona Postružnika, Marijana Detonija, Frana Šimunovića, Slavka Kopača in profesorjev Ljube Babića, Vladimira Becića, Ivana Meštrovića, Krste Hegedušića, Marina Tartaglie in drugih. Poleg del iz zbirk Nacionalnega muzeja moderne umetnosti iz Zagreba, ki se bo predstavila s skoraj petdesetimi deli in Galerije Božidar Jakac bodo razstavljena dela in dokumentarno gradivo še iz Narodnega muzeja v Beogradu ter petnajstih slovenskih in hrvaških javnih institucij, številnih zasebnih zbirk in arhiva Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu.
Ob razstavi bo izšla dvojezična slovensko-angleška monografija z besedili direktorja Galerije Božidar Jakac Gorana Milovanovića in direktorja Nacionalnega muzeja moderne umetnosti (Moderne galerije) Branka Franceschija ter avtoric in avtorja dr. Aste Vrečko, muzejske svetnice Dajane Vlaisavljević, Adriane Novina, vodje arhiva Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, Brede Ilich Klančnik, upokojene višje muzejske svetnice Moderne galerije v Ljubljani in umetnostnega zgodovinarja mag. Gojka Zupana. Katalog je oblikoval Matic Tršar.
Razstava bo na ogled od 10. septembra 2021 do 13. februarja 2022. V drugačni izvedbi je bila razstava spomladi v Nacionalnem muzeju moderne umetnosti v Zagrebu. S tem projektom Galerija Božidar Jakac nadaljuje mednarodna sodelovanja na področju raziskovanja umetnosti med obema vojnama, ki jih je začela z razstavo Obrazi ekspresionizma (1905–1925), ki je gostovala v muzeju GASK v Kutni Gori na Češkem, in jih bo v prihodnjih letih nadaljevala z obdobjem nove stvarnosti.
Častni pokrovitelj mednarodne razstave je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Otvoritev razstave bo v petek, 10. septembra 2021 ob 19.00.
Avtorici razstave:
dr. Asta Vrečko
Dajana Vlaisavljević
Besedila v katalogu:
Branko Franceschi
Goran Milovanović
Dajana Vlaisavljević
Ariana Novina
Asta Vrečko
Breda Ilich Klančnik
Gojko Zupan
Na razstavi bodo dela in arhivsko gradivo iz zbrik:
Nacionalni muzej moderne umjetnosti, Zagreb, Akademija likovnih umjetnosti, Zagreb, Umetnostna galerija Maribor, Moderna galerija, Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana (MGML), Narodna galerija, Ljubljana, Zbirka Krka, d. d., Novo mesto, Lah Contemporary, Narodni muzej, Beograd, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Dolenjski muzej Novo mesto, Posavski muzej Brežice, Galerija Miha Maleša (MMK), Kamnik, HAZU Kabinet grafike, Zagreb, Muzej novejše zgodovine Celje, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem, zasebne zbirke / private collections.
Galerija
