Arheološka ekipa ljubljanske Filozofske fakultete in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije bo danes končala del arheoloških raziskav prazgodovinskega naselja na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah. Projekt izvajajo predvsem z metodami daljinskega zaznavanja, delo arheologov pa še ni zaključeno, saj Cvinger skriva še številna vprašanja.
(Foto:slovenia.info)Vodja projekta in predavatelj arheološkega oddelka Filozofske fakultete Matija Črešnar je povedal, da pri raziskavah, ki jih na Cvingerju in v njegovi okolici izvajajo v okviru mednarodnega projekta preučevanja železne dobe v Evropi Entrans, sodelujeta še bradfordska in zagrebška univerza.
Cilj raziskovanja je preučevanje načina stikov kultur Sredozemlja in srednje Evrope, prenos idej, znanja in dobrin ter način njihovega prevzemanja in spreminjanja. Raziskovalni projekt je usmerjen v tri vidike železne dobe, v prostor, umetnost in telo oziroma v preučevanje železnodobnega odnosa do človeškega telesa tako za časa življenja kot ob in po smrti.
Raziskavo Cvingerja, ki je bil pomembno središče in železarski center predvsem v starejši železni dobi in po tamkajšnjih najdbah predvsem v 5. in 4. stoletju pred našim štetjem, so začeli lani. Najprej so naredili laserski posnetek širšega območja arheološkega kompleksa, ki vključuje naselje, gomilna grobišča ter metalurški obrat. S pomočjo laserskega snemanja so zaznali tudi potek nekdanjih poti.
Kot so ugotovili, je šlo na Cvingerju - podobno kot na drugih sočasnih dolenjskih gradiščih - za načrtno izbrane tako imenovane komunikacijske koridorje, ki so prišleka vodili po vnaprej predvideni poti. V primeru Cvingerja najprej mimo gomilnega grobišča in nato metalurškega kompleksa kot vira blagostanja tamkajšnje skupnosti, na koncu na obeh straneh utrjene poti pa je sledil še vzpon proti naselju, obdanim z nasipom in obzidji.
Z laserskim snemanjem, geofizikalnimi analizami in terenskimi testnimi izkopi jim je uspelo odkrili tudi posamične dele gradnje zunanjih delov obrambnega sistema. Zunanji zidovi so v v širini za več kot dvakrat presegali obzidje.
Črešnar je še opozoril, da delo na Cvingerju še daleč ni zaključeno, saj gradišče sproža še številna vprašanja, med katerimi je navedel potek njegove notranje strukture in mesto železarske predelave, neraziskano pa ostaja tudi še skrivnostno brezno sredi prazgodovinskega naselja.
Arheologom je pri njihovem delu z javnimi delavci pomagala tudi topliška občina, njihova skupna želja pa je, da bi na Cvingerju, kjer poteka pred leti urejena arheološka pot, prišlo do novih rekonstrukcij, njene obogatitve in okrepljenega turistične obiska.