Romsko skupnost je te dni vznemirila ideja o ukinitvi vladne komisije za zaščito romske skupnosti, ki so jo zaznali v enem od dopisov iz službe za lokalno samoupravo ministrstva za javno upravo.
Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je strasti umiril z izjavo, da komisija ostaja. Kako pogosto se bo sestajala, še ni jasno, Romi pa bi si želeli, da bi se pogosteje.Komisija vlade za zaščito romske skupnosti se je v tem mandatu sestala le enkrat, in sicer na svoji ustanovni seji maja lani. Takrat je med drugim obravnavala poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2014.
Že tako nekoliko nezadovoljne predstavnike Romov, ki bi si želeli, da bi se komisija sestajala večkrat, pa je te dni dodatno zaskrbela informacija o predlogu za ukinitev komisije.
A Baluh, ki vodi komisijo, je zagotovil, da komisija ostaja in se bo spet sestala predvidoma septembra po pripravi nacionalnega programa ukrepov za Rome, ki bo jasno opredeljeval tudi delo komisije v prihodnje.
"Treba je postaviti okvir za delo in seje komisije ter za pokrivanje potnih stroškov in dnevnic članov komisije. Urad vlade za narodnosti je za to v naslednjem proračunskem obdobju predvidel tudi nekaj več sredstev, tako da bo te stroške mogoče pokriti," je dejal Baluh.
"Osnutek nacionalnega programa je zdaj v medresorskem usklajevanju, ko ga bo potrdila komisija, pa bo njegov predlog romal v vladno obravnavo. Predstavniki Romov so sicer ves čas sodelovali pri njegovem nastajanju," je dejal.
Baluh se zaveda, da bi si nekateri člani komisije želeli, da bi bile seje sklicane bolj pogosto, a sam dodaja, da mora komisija zelo racionalno obravnavati vprašanja. Na dnevni red morajo po njegovih besedah priti tista, ki so osrednjega pomena za romsko skupnost.
Med tistimi, ki bi si želeli večjo aktivnost komisije, je Zveza Romov za Dolenjsko. Njen predsednik Bogdan Miklič poudarja, da se Baluhov urad za narodnosti intenzivno ukvarja z romskimi vprašanji, a je eden redkih.
Kot je opozoril, se pojavljajo številna akutna vprašanja zlasti glede bivanjskih razmer Romov, ki bi jih bilo treba nasloviti. Enako izpostavlja predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, ki pravi, da je na terenu situacija zelo huda.
Med bolj akutnimi je izpostavil primer občine Krško, kjer so zemljišča, na katerih je romsko naselje, predvidena za gradnjo stanovanjske soseske, pa tudi že dlje časa poznan primer Dobruške vasi, kjer bo na območju, kjer živi nekaj sto Romov, začela obratovati obrtniška cona.
Romske svetnike ob tem skrbi, da bi to lahko postala praksa tudi v drugih občinah. Sam sicer razume, da komisija čaka na predlog programa ukrepov za Rome, prav tako naj bi bile po njegovih informacijah v usklajevanju tudi še spremembe zakona o romski skupnosti. A dodaja, da imajo v forumu občutek, kot da država in občine ne bi želele vzpostaviti skupnega partnerstva pri reševanju teh vprašanj. Več pričakujejo tudi od vlade, ki bi morala romsko vprašanje večkrat postaviti na dnevni red.
"Če bi torej vladno komisijo ukinili, bi bila to katastrofa," pravi Rudaš. A dodaja, da bi morala komisija "doživeti reorganizacijo v smislu njenih pristojnosti in odgovornosti. Morala bi se sestajati mesečno in budno spremljati, kaj se dogaja v romski skupnosti".
So se pa doslej že dvakrat sestale vse zveze Romov, je dejal Rudaš in napovedal oblikovanje skupnih predlogov, ki jih bodo naslovili na predsednika vlade in države in druge pristojne institucije. "Romska skupnost ugotavlja, da smo Romi prišli do tiste faze razvoja, da lahko smelo vstopimo v demokratično politiko, s svojimi pravicami in dolžnostmi," je dejal.
Komisijo sestavljajo predstavniki različnih ministrstev, predstavniki sveta romske skupnosti ter predstavniki štirih občin.