Predsednik Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike (RCI) Silvo Mesojedec že dolgo opozarja na neučinkovito reševanje romske problematike, še posebej na jugovzhodu Slovenije. Zato se je odločil nasloviti javno pismo vsem poslankam in poslancem.
Besedilo pisma objavljamo v celoti:Člani Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike (RCI) že polno destletje na neštetih sestankih opozarjamo na neučinkovito reševanje romske problematike. Čeprav se člani z njo že desteletja srečujemo in jo dobro poznamo se naša mnenja in predlogi ne upoštevajo.
V začetku avgusta je bilo poslano odprto pismo predsedniku države Borutu Pahorju in predsedniku vlade dr. Miru Cerarju glede vse bolj pereče romske problematike. Do danes ni bilo niti besedice odgovora.
Predsednik države Borut Pahor se je v preteklosti sicer na naš poziv že odzval in smo člani Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike že imeli pri njemu sestanek medtem, ko se predsednik vlade dr. Miro Cerar ne odziva in ga očitno težave večinskega prebivalstva ne zanimajo (podobno razmišljanju primera Luke Koper in njegove izjave, da delavci ne bodo vodili države).
Verjamem, da večina vas le površno pozna romsko problematiko in vse težave, ki so povezane z njo. Zato vas želim vsaj malo seznaniti z njo.
Naj v prvi vrsti omenim protipravno zavzetje nepremičnin Romov. Že desetletja zakoniti lastniki zemljišč le ta ne morejo uporabljati, država pa ne poskrbi za njihovo zaščito. Ena največjih napak je socialna politika. Le ta ne stimulira izobraževanja in dela. Na vse te težave že leta opozarjamo tisti, ki vse težave najbolj občutimo in poznamo, žal pa se o možnih rešitvah odloča v Ljubljani, kjer nismo deležni nikakršnega posluha medtem, ko se Romom pod pretvezo reševanja romske problematike praktično ugodi v vsem. Priča smo vedno novim zahtevam po komunalni ureditvi naselij, urejanju naselij. Vse to na stroške lokalne skupnosti ali države. Rezultati socializacije Romov so porazni. Vse temelji na ustvarjanju getoiziranih romskih naselij. »Uspešnost« takega pristopa je lepo viden iz primera Strojanov. Upori krajanov kamorkoli so jih hoteli namestiti. Uspe v Ljubljani, Roje. Danes je tam preko 130 oseb. Poleg brezposelnih Romov številčna skupina zasvojencev in obilo težav.
Nekaj tabel za boljše razumevanje zakaj je med večinskim prebivalstvom čedalje več nejevolje:
Nataliteta v romskih naseljih je nekajkrat višja od slovenskega povprečja. V teh naseljih rojevajo že 13, 14 letnice. Na posvetu 27.9. na temo Varnost v romskih naseljih je bil iznešen tudi primer iz Krškega, ko ima 23 letnica že 7 otrok. Kljub temu, da Romi prejemajo s strani države precejšnje finančne dohodke pa v veliki primerov otroci hodijo umazani, raztrgani, bosi kar dokazuje, da so sredstva porabljena neprimerno.
Poglejmo prihodke katere prejemajo v večini primerov glede na to, da so brez premoženja in otroci ne hodijo v vrtec:
Ob takšnih prejemkih (takšne marsikakšna zaposlena delavska družina ne dosega) je popolnoma jasno, da ni nikakršne stimulacije za izobraževanje in zaposlovanje.
Namen učnega procesa je izobraziti osebo in jo pripeljati do tega, da sama skrbi za svoje preživetje. Vendar se v naši državi ob skoraj 100 % nezaposlenosti (govorimo o Romih v JV Sloveniji) nihče ne vpraša po pravih razlogih za takšno stanje. Romi za to spretno krivijo neurejenost naselij, vlada pa jim kljub precejšnjemu dodeljevanju finančnih sredstev v večini primerov iz proračunskih sredstev komunalno ureja naselja. Prisotne so tudi zahteve po odkupu zemljišč po nizkih cenah kar ostalim državljanom, ki prispevajo v državni proračun ni omogočeno.
Zaradi negativnih dejanj, ki jih Romi povzročajo nestrpnost večinskega prebivalstva do njih narašča.
Pozivam vas, da se romski problematiki končno celovito posvetite in poiščete odgovore in rešitve na naslednja vprašanja:
• Kako zagotoviti, da bodo sredstva namenjena otrokom dosegla svoj namen in ne bodo otroci hodili umazani, raztrgani in bosi, ter jih ne bodo starši namenjali za nakup avtomobila, cigaret, alkohola..
• Kako je možno, da poteka njihovo izobraževanje že desetletja in je kljub temu njihova izobrazba katastrofalno nizka (po neuradnih podatkih manj kot 5 % Romov z dokončano osnovno šolsko izobrazbo)
• Zakaj je njihova nezaposlenost skoraj 100 % in s kakšnim programom jih zaposliti, da končno začnejo z lastnim delom preživljati sebe in družino
• Kako zakonitim lastnikom zemljišč zaradi neučinkovite zaščite premoženja povrniti povzročeno škodo
To so zgolj štiri vprašanja. Seveda lahko tudi sami zastavite še kakšnega. Dejstvo je, da romska problematika dobiva razsežnosti kakrših se očitno marsikdo ne zaveda ali pa zaradi pomanjkanja vizije ne želi videti. Romi prejemajo tolikšna sredstva brez dela kakršna marsikatera delavska družina ne. Poleg vseh teh denarnih prejemkov so deležni še dodatnih ugodnosti kot so brezplačne pravne storitve, iz socialnih prejemkov se kazni ne izterjajo, napeljava vode, elektrike na državne stroške, nakup gradbenih zemljišč po ceni o katerih delavci z zajamčenimi osebnimi dohodki lahko le sanjajo. Številna romska društva prejemajo precejšnja sredstva za svoja delovanja. Kljub vsem tem ugodnostim z svojimi dejanji poglabljajo razkorak med večinskim in romkim prebivalstvom. Stanje je zaradi hitre rasti romskega prebivalstva in s tem povezano širitvijo romskih getov ter naštetih vzrokov iz leta v leto slabše. Parlament pa je tisti, ki bi moral ugotoviti, da je takšna socialna politika, kot je v Sloveniji škodljiva in je potrebna korenita sprememba. Nismo tako bogata družba, da bi lahko delavci prispevali v socialno blagajno za ničelne rezultate.
Pozivam vas, da se poglobite v to perečo temo, spremenite politiko do romskega vprašanja in sprejmete rešitve, ki bodo končno prinesle pozitivne rezultate. Imejte pred očmi dejstvo, da ogromno Slovencev dela za sramotno nizke plače in prispevajo sredstva za takšno socialno politiko pa jim nihče ne ponudi odkupa gradbenih zemljišč po takšnih cenah kot je nekje to omogočeno Romom in nikoli si ne bodo mogli privoščiti takšnih avtomobilov s kakršnimi se Romi pripeljelo celo pred Center za socialno delo.