Novomeška občina bo po letih propadanja stavbe, ki je sicer bolj kot prvi Narodni dom na Slovenskem zadnje obdobje znana po mazaških napadih na njeno pročelje, to začela prenavljati. Gre za prvi večji poseg v propadajoči in spomeniško zaščiteni objekt v središču Novega mesta.
Za začetek v ponedeljek začenjajo prenovo ostrešja, ki naj bi stala 72.000 evrov, občina pa bo zanjo od ministrstva za kulturo dobila 56.000 evrov. Dotrajana in nevarna stavba je potrebna celovite prenove, ob strešni pa načrtujejo še prenovo čelnega in stranskih pročelij ter delno ureditev njene notranjosti, za kar bo morala občina zagotoviti še dodaten denar. Zaradi del pri prenovi ostrešja, ki naj bi jih končali sredi decembra, bo zaprta Sokolska ulica. Hkrati morajo zaradi ureditve nevarnih električnih napeljav in protipožarnega, komunalnega ter sanitarnega stanja stavbo Narodnega doma zapustiti vsi uporabniki oz. alternativni umetniki, ki tam ustvarjajo že več let.Te so zato na občini pozvali, naj svoje prostore izpraznijo in dodali, da računajo na njihovo sodelovanje ter da bodo po omenjeni prenovi določili pravila in v skladu z varnostnimi omejitvami Narodni dom vsem kulturnim ustvarjalcem namenili pod enakimi pogoji. Vse več se jih namreč sooča s pomanjkanjem ustreznih prostorov za svoje delo in "prav je, da je Narodni dom kot občinski objekt na voljo kar najširšemu krogu uporabnikov". Za souporabo prostorov se bodo lahko prijavili tudi dozdajšnji uporabniki, so pojasnili na Mestni občini Novo mesto.
Opozorili so tudi, da bodo prostori Narodnega doma po omenjeni delni prenovi namenjeni zgolj dnevnemu delovanju in nikakor ne bivanju ali uporabi v nočnih urah. Na novomeški občini so se odzvali tudi na trditve dozdajšnjih uporabnikov, ki se odhodu iz Narodnega doma upirajo, saj da so svoje prostore uredili in zanje skrbeli sami. Zapisali so še, da ti omenjenih prostorov niso gradbeno ali naložbeno vzdrževali, saj je nujna sanacijska dela vsako leto opravila občina. Hkrati pa občina plačuje vse gmotne stroške uporabnikov Narodnega doma, ki letno brez naložbenega vlaganja dosegajo približno 10.000 evrov.
Novomeščani so temeljni kamen za prvi Narodni dom na Slovenskem vzidali leta 1873, nato so z lastnim denarjem zgradili mogočno stavbo, ki je bila mestu in zavednemu meščanstvu dolgo v ponos. Narodni dom so nato kupili Sokoli, po drugi svetovni vojni pa je bil tam Dom JLA. Po odhodu jugoslovanske vojske v novo stavbo je ta zamenjala več lastnikov. Zadnja lastnica novomeškega Narodnega doma je Mestna občina Novo mesto.