Novomeščan Rasto Božič bo v novomeški knjigarni Mladinske knjige v centru Novega mesta danes ob 18.uri predstavil svojo knjigo, ki je nastala po pripovedovanju Mirnčana Staneta Ponikvarja.
Ponikvarja so po prisilni mobilizaciji v nemško okupacijsko vojsko med drugo svetovno vojno vključili v enoto Oskarja Schindlerja, razvpitega nemškega podjetnika, in – kot se je izkazalo – zavetnika smrti zapisanih Židov. Božič je ob tem povedal, da je knjiga nastajala po pripovedih pred leti umrlega Ponikvarja. Slednji se je opogumil in svojo zgodbo razkril, ko je bival v trebanjskem Domu starejših občanov. Takrat je eni od medicinskih sester razkril svoja doživetja med drugo svetovno vojno, hkrati pa tudi željo, da bi delovanje v Schindlerjevi enoti in njegovo vlogo pri tem, povedal kateremu od novinarjev, ki bi jo zapisal in objavil v knjigi. V vzpodbudo mu je bil pred leti objavljen film Schindlerjev seznam, po katerem se je šele zavedel, da je bil del velike vojne zgodbe.Kot je povedal pisec Rasto Božič, ki bo svoje delo danes predstavil v novomeški knjigarni Mladinske knjige, je bilo pisanje posebno doživetje, tako kot spoznavanje izjemnega Dolenjca Staneta Ponikvarja z Mirne, ki je pred leti umrl, sledi svojega življenja pa pustil v knjigi z naslovom Schindlerjev vojak - Zgodba Staneta Ponikvarja.
Gre za Odisejsko zgodbo in spomine Staneta Ponikvarja (1924–2012), rojenega in doma z Mirne na Dolenjskem, ki so ga po prisilni mobilizaciji v nemško okupacijsko vojsko med drugo svetovno vojno vključili v enoto Oskarja Schindlerja (1908–1974), razvpitega nemškega podjetnika, in – kot se je izkazalo – zavetnika smrti zapisanih Židov.
"Avtor Schindlerjevega vojaka Rasto Božič je kot tankočuten spremljevalec družbenega dogajanja na Dolenjskem naletel na zanimivo pripoved prisilno mobiliziranega nemškega vojaka Stanka (Stanislava) Ponikvarja, roj. leta 1924. Ta mu je zaupal osebno zgodbo, ki se nanaša na njegovo prisilno mobilizacijo v nemško vojsko leta 1942, vključitev v enote SS in delovanje v koncentracijskih taboriščih Mauthausen in Auschwitz. V obeh je videl strahote popolnega razčlovečenja taboriščnikov, ki so bili za naciste samo številke. Spoznal je hladen, industrijski značaj ubijanja in uničevanja manj vrednih ras, kot so bili v prvi vrsti Judje, za njimi Romi in seveda Slovani, predvsem Rusi in Poljaki, pa tudi Slovenci," je Božičeve zapise pokomentiral muzejski svetovalec Marjan Toš.
"Kar je povedal, je zanimivo za širšo javnost, saj na osnovi osebne izkušnje in podoživljanja taboriščnega utripa na pripovedni način dodatno potrjuje preizkušene metode nacističnega genocida med drugo svetovno vojno v koncentracijskih in uničevalnih taboriščih. Ponikvar sam ni bil taboriščnik, je pa spoznal ustroj taborišča in njegovo funkcioniranje, predvsem v luči stražarjev in njihovih nalog," je ob knjigi še zapisal Toš.