Pripravljalna dela za gradnjo odlagališča nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov v Krškem naj bi predvidoma začeli še letos. Brez hrvaške soudeležbe naj bi naložba stala približno 160 milijonov evrov. Odlagališče bodo predvidoma zgradili do leta 2020 in leto kasneje začeli poskusno obratovati.
agar je na današnji novinarski konferenci v Krškem dejal, da bo, če bodo v odlagališču shranjeni zgolj slovenski odpadki, saj hrvaška stran glede sodelovanja pri projektu še ni odgovorila, vrednost naložbenih stroškov 158 milijonov evrov.Sicer bi se projekt z odlaganjem hrvaškega dela odpadkov iz krške nuklearke podražil za 20 milijonov evrov, hkrati pa bi se v takem primeru celotni slovenski stroški znižali na slabih sto milijonov, je pojasnil.
Dodal je, da za zdaj načrtujejo gradnjo prvega od štirih možnih silosov in da bodo naložbo v štirih petinah pokrili s sredstvi sklada za razgradnjo krške nuklearke, v katerem se je do zdaj nabralo približno 200 milijonov evrov. Preostalo petino pa nameravajo pokriti z državnim oz. proračunskim denarjem.
Odlagališče naj bi predvidoma zgradili do leta 2020 in leto pozneje začeli s poskusnim obratovanjem. Sicer pa naj bi bilo v krški nuklearki, kjer zdaj skladiščijo omenjene odpadke, prostora do leta 2022, je še povedal Žagar.
Po besedah vodje projekta Janje Špiler gradnjo NSRAO načrtujejo v dveh scenarijih. Po prvem naj bi tam odlagali slovensko polovico omenjenih odpadkov krške nuklearke in odpadke, ki v državi nastajajo v medicini, pri raziskovanju in v industriji.
Drugi scenarij pa predvideva, da bi po meddržavni pogodbi pri projektu sodelovala tudi Hrvaška in da bi v odlagališču v krški Vrbini poskrbeli še za hrvaško polovico omenjenih odpadkov iz nuklearke.
Za gradnjo odlagališča so sicer odkupili že vsa potrebna zemljišča, izidi lani končanih terenskih raziskav pa se ujemajo z že zbranimi podatki in potrjujejo, da je izbrano mesto primerno za gradnjo površinskega silosnega tipa odlagališča.
ARAO tudi končuje projektno dokumentacijo za presojo vplivov na okolje, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poleg poročila o vplivih na okolje pa ta agencija pripravlja osnutek varnostnega poročila in drugo potrebno dokumentacijo.
Njene nadaljnje prednostne naloge glede NSRAO so izvedba postopka presoje vplivov na okolje, presoja čezmejnih vplivov, pridobitev okoljevarstvenega soglasja in soglasja Uprave RS za jedrsko varnost, je še navedla Špilerjeva.
ARAO so leta 1991 ustanovili, da uredi ravnanje z izrabljenim radioaktivnim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo v državi, in da zagotovi pogoje za njihovo trajno odlaganje.
Agencija je sicer zadolžena za ravnanje z radioaktivnimi odpadki iz medicine, raziskav in industrije, vključno z njihovim prevozom, pripravo ter skladiščenjem. Za načrtovanje ravnanja z njimi in v tem okviru tudi za načrtovanje in gradnjo NSRAO. Hkrati pa za vzdrževanje in nadzor zaprtih odlagališč jalovine nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh.
Njena naloge v prihodnjih desetih letih so še izvajanje javne službe pri ravnanju z institucionalnimi radioaktivnimi odpadki in pri dolgoročnem nadzoru, upravljanju in vzdrževanju zaprtih odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine na območju Žirovskega vrha.
Ob tem ARAO preučuje tudi možnosti ravnanja in odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov ter predelave izrabljenega goriva. Državnim ustanovam pa zagotavlja podporo pri pripravi strateških dokumentov.