V največji brežiški krajevni skupnosti Bizeljsko vre. Skupina krajanov na eni strani, občina in komunala na drugi, vmes pa bizeljski vodovod, ki so ga pred 40-timi leti z lastnim denarjem in rokami ter s pomočjo vojske zgradili krajani.
Občina namerava krajevni vodovod predati v upravljanje Komunali Brežice. Župan Občine Brežice Ivan Molan pojasnjuje: »V preteklosti je bilo vedno tako, da so se vodovodi gradili preko krajevnih skupnosti, vodovodnih odborih, kjer so sodelovale tako občine, takratno podjetje KOP, kot tudi krajani s svojimi vložki. Kasneje je to upravljala krajevna skupnost. Po novi uredbi krajevne skupnosti ne morejo biti več upravljalci, to je lahko javno podjetje ali koncesionar. Na Bizeljskem se je našla neka skupina ljudi, ki smatra, da je to njihova privatna lastnina in lahko to upravljajo preko zadruge. Seveda je pa ključen problem v tem, da če si ti privatni lastnik moraš prevzeti tudi odgovornost za obnovo vodov in vzdrževanje. Ti pa zdaj iščejo bližnjico kako bi oni prodajali vodo, vzdrževanje pa bi bilo še vedno na strani občine.«Ker vodi potekajo po zasebnih parcelah, skupina krajanov meni, da jim je bil v navednicah »vodovod ukraden«, a župan Molan pravi, »da je po novem obvezno, da moraš imeti služnostne pravice za gradnjo novega vodovoda. V 80-ih letih ni imel nihče ne gradbenega dovoljenja, ne nič, ampak so se vodovodi gradili na zaupanje. Takrat so bili samo srečni, da so prišli do pitne vode, nihče ni razmišljal, da bo dobil služnost ali kaj podobnega. Zagotovo pa vodovod ni urejen in tudi, če bi ga upravljala zadruga, bi prav tako morala urediti te stvari. Vodovod tudi ni v takem dobrem stanju kot govorijo, zagotovo bi bilo potrebno vodovod dograditi, ga obnavljati. Pri obnovi pa bi bilo potrebno urediti tudi lastništvo oziroma služnost z zasebniki.«
Civilna iniciativa, ki je nastala na račun problematike z vodovom v krajevni skupnosti je na včerajšnjem zboru krajanov predlagala, da bi z vodovodom upravljala Vodovodna zadruga Bizeljsko, ustanovljena v ta namen. Krajan Mitja Tomše pojasnjuje: »Zaradi tega, ker je bilo zelo veliko vloženega truda v samo izgradnjo vodovoda, zelo veliko ur in znoja, kar vsi krajani dobro vedo in znajo ceniti. Krajani smo plačali komunalni prispevek, v vrednosti takratnih 1500 mark. Kako so lahko neke polemike, grožnje, prepričanja, da krajani ne bomo znali upravljati z vodovodom, če je bil 40 let lahko upravljalec krajevna skupnost oziroma krajani, je lahko še nadaljnih 40. V vseh teh letih ni bilo oporečne vode, od kar z njo upravlja Komunala je voda že oporečna.«
Na zboru, kjer je bilo okoli 200 krajanov, so sprejeli sklep, da se upravljanje vodovoda prenese na zasebno Vodovodno zadrugo, vendar na občini pravijo, da to ni v pristojnosti Zbora krajanov, ampak občinskega sveta. Ta bo odločal o tem, na kakšen način se bo z vodovodov v prihodnje upravljalo. V tem primeru bi morala biti podeljena koncesija z javnim razpisom.