Mariam Nabatanzi Svet24.si

FOTO: Do 36. leta povila 44 otrok, zdaj so ji ...

alma drešević Svet24.si

Otrok ni več kazal znakov življenja, prisebna ...

jeza Dobra karma

Potlačena jeza se zažira, prepreda … in nas zruši

van-dorsten, kmetija, ruinerwold Svet24.si

O »družini duhov« spregovorila tudi policija. ...

colja1 Odkrito.si

Ženske, pogovarjajmo se o spolnosti!

kmetija-2019 Njena.si

Konec šova: Kmetje so se vrnili v objem domačih

Borut Gregorič Njena.si

Tako lepo ženo ima kmet Borut!

Novice Novo mesto

Dolenjska pokrajina bi imela sedež v Novem mestu

Piše: STA

Čas objave:
14.08.2019 15:38

V okviru vnovičnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno tudi, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže.

Na spletni strani pokrajine.si so namreč objavili osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je pripravila ožja strokovna skupina pod vodstvom Brezovnika. S tem zakonom bi ustanovili pokrajine, določili njihova območja, imena in sedeže ter število članov prvih pokrajinskih svetov.

Dobili bi Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino.

Kot izhaja iz predloga, avtorji predlagajo, da sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin ne bi bil v istem, ampak različnih krajih pokrajine. Predlagane sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin pa bi lahko pokrajinski sveti spremenili in določili s statutom pokrajine.

Dolenjska pokrajina bi imela sedež v Novem mestu, sedež pokrajinskega sveta v Krškem in sedež sveta občin v Kočevju. 

Koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča, je že julija na srečanju v državnem svetu napovedal Brezovnik. Izbiri takšnega izhodišča pa je botrovalo tudi dejstvo, da so ga podprli v združenjih občin. Osnutek zakona so po poročanju današnjega Večera oblikovali na podlagi študije funkcionalnih regij, ki jo je spisal Samo Drobne s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Pri slednji pa so upoštevali še dnevne delovne migracije prebivalcev posameznih občin in tudi siceršnjo navezanost posameznih občin na regijske centre.

V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati 1. januarja 2023. Ob tem je strokovna skupina pod Brezovnikovim vodstvom že pripravila tudi osnutek zakona o pokrajinah. Brezovnik pa je pred mesecem dni pojasnil, da slednji temelji na zakonodaji, ki je bila pripravljena v letih 2007/2008 v času ministra Ivana Žagarja. So pa koncept pokrajine zastavili nekoliko drugače, tako da bi bila ta po svoji organizacijski strukturi čim bolj približana ureditvi v občini.

Nov poskus poteka ob podpori državnega sveta. Po posvetu pri predsedniku Borutu Pahorju, ki so se ga poleg predsednika državnega sveta Alojza Kovšce udeležili tudi predsedniki združenj občin, se je za pripravo izhodišč oblikovala skupina strokovnjakov pod vodstvom Brezovnika. Kot je julija pojasnil Kovšca, je ideja, da bi državni svet kot nevtralno telo v sodelovanju s strokovnjaki brez vnaprejšnje politizacije poskušal pripeljati projekt do faze, ko bi na tem področju zaznali širok konsenz in bo njegova realizacija možna.

Po objavi osnutkov zakonov je v naslednjih tednih predvidena vrsta aktivnosti, med drugim 16. septembra njihova predstavitev predsednikom države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in predsednikom združenj občin.