F&A: Vranov let v Otoku pri Metliki

V Otoku pri Metliki se bodo danes spomnili dogodkov leta 1944, ko so slovenski partizani iz nemškega ujetništva rešili nekaj več kot sto zavezniških vojnih ujetnikov, zavezniki pa so jih s tega belokranjskega partizanskega letališča prepeljali v svojo misijo v italijanski Bari. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Miro Cerar.

Metliški župan Darko Zevnik je povedal, da gre za spominsko prireditev mednarodne poti zavezništva, ki so jo po leta 1996 izdani knjigi, v kateri eden izmed rešenih zavezniških pilotov - Avstralec Ralph F. Churches - popisuje omenjene dogodke, naslovili Vranov let.
Prireditev bo potekala na območju nekdanjega partizanskega letališča v Otoku, na katerega danes spominja tam postavljeno izvirno letalo DC-3 Dacota.

Pozdravni nagovori:
Darko Zevnik, župan Občine Metlika
njena eksc. Sophie Honey, veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske
njegova eksc. Brent Hartley, veleposlanik ZDA
Eduard Vedernjak, predsednik Društva Vranov let

V kulturnem programu bodo nastopili: Ženski pevski zbor Društva upokojencev Metlika, učenci OŠ Metlika, OŠ Podzemelj in Glasbene šole Melodiart, harmonikar Marjan Končar ter kvartet trobil Mestne godbe Metlika.

Partizanske enote so zavezniške vojne ujetnike, med katerimi so bili predvsem strmoglavljeni letalski piloti, med njimi 87 britanskih, konec avgusta 1944 rešile iz nemškega taborišča pri Mariboru, partizani pa so jih nato preko okupirane Slovenije pripeljali do belokranjskega partizanskega letališča. Omenjene dogodke sicer v metliški občini obeležujejo šele zadnja leta, je še povedal Zevnik.

Partizansko letališče pri vasi Otok so začeli pripravljati spomladi 1944, zavezniki, ki so tam 17. septembra 1944 prvič pristali s petimi britanskimi letali, pa so ga poimenovali letališče Picadilly Hope. Ker je bilo majhno in ob dežju neuporabno, hkrati pa so se potrebe partizanske vojske in zaveznikov povečevale, so v bližnjem Krasincu zgradili novo letališče Picadilly Hope A.

Obe letališči sta delovali do konca druge svetovne vojne, z njiju pa se je v svoje baze vrnilo več kot 800 rešenih zavezniških pilotov. Hkrati so od tam na varno odpeljali 2000 otrok, žena in starejših, v zavezniške bolnišnice pa skoraj 1500 ranjenih partizanov. Na slovenskih partizanskih letališčih je narodnoosvobodilna vojska prejela na tisoče ton zavezniške pomoči.

Po besedah prirediteljev Vranovega leta, naj bi ta projekt mladino Evropske unije spominjal na zavezništvo med slovenskimi partizani, slovenskim prebivalstvom ter zahodnimi zavezniki v najhujših dneh svetovne zgodovine, pri mladih Slovencih pa ohranjal ponos na ta del svoje zgodovine.