V Novem mestu je bila včeraj okrogla miza na temo Pomen knjige pri vzgoji otrok. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo otroških stvaritev Slovenija ima srce.
V Društvu Jasa izhajajo iz spoznanja, da je umetnost, torej tudi knjiga – prava knjiga –, najmočnejši dejavnik učlovečevanja. Osredotočili so se na pripravljanje posebnih knjig, predvsem za otroke. Knjig, ki so posrečen spoj poučnosti, univerzalnosti in estetske dovršenosti, dojemljive pa so tudi najmlajšim bralcem.Vsi vemo, da v preobilju pisane ponudbe knjig in vsega drugega ni dovolj dobro knjige le pripraviti. Nanjo je treba posebej opozoriti in jo zagotoviti otrokom brezplačno (ali po simbolni ceni). Pa še to ni povsem dovolj – otroke je treba spodbuditi k branju dobre knjige. Zato akcija Slovenija ima srce.
V Jasi vsako leto zagotovijo eno posebno knjigo (človeštvo ne potrebuje veliko knjig, temveč dobre knjige). Na različne načine nanjo neposredno opozarjajo in jo zagotavljajo brezplačno ali po simbolni ceni.
V lanskem letu so brezplačno zagotovili vsem slovenskim vrtcem slikanico Prav je – ni prav (za tisk so jo priporočili pesnik Milan Dekleva, dolgoletni urednik otroških programov na nacionalni televiziji, prvi strokovnjak filozofije za otroke prof. dr. Marjan Šimenc ter dobro nam znana humanitarka Anita Ogulin, ki 24 ur dnevno živi usode otrok), osnovnim šolam pa izjemno knjigo-slikanico Nežno srce, uglašenega avtorskega dvojca, Neža Maurer – Anej Sam (za tisk sta jo priporočila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj in akademik Ciril Zlobec). Vzgojiteljem in učiteljem so priporočili, naj jih z otroki poglobljeno berejo, otroci naj svoja doživetja izražajo s slikami, risbami, črticami, apeli odraslim ... Otroci, ki se bodo ustvarjalno odzivali, bodo nagrajeni z življenjsko popotnico – dobro knjigo.
In je knjigi poglobljeno bralo 7988 slovenskih otrok, stvaritve pa jih je poslalo 3045. Več tisoč otrok je torej ponotranjilo globokočlovečna sporočila knjig. V času, ko so otroci obdani s številnimi vabljivimi, a škodljivimi vsebinami, žal, tudi s škodljivimi knjigami, to lahko usodno vpliva na njihovo življenjsko pot, opazno pa tudi na zdravje družbe. Delček tega je na ogled v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu do 9. novembra letos.
Ob odprtju razstave je bila pripravljena okrogla miza – o pomenu dobre knjige pri pripravljanju otrok za pravo stran življenja so razpravljali: Mateja Petric, univ. dipl. pedagoginja, sicer direktorica Posvetovalnice za učence in starše Novo mesto, Marinka Kren, knjižničarka otroškega oddelka v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, Mateja Korenič, učiteljica Osnovne šole Frana Metelka Škocjan in mag. filozofije Mateja Jamnik, predsednica Društva Jasa. Obiskovalci – nenavadno veliko jih je bilo – so veliko pridobili. Razprava je bila zelo koristna, razstava pa nam je vsem zagotovila močno estetsko doživetje in nam dala misliti: Zakaj odrasli ne doživljamo tako močno lepot in grdobij sveta, kot jih doživljajo otroci. S sijajnim muziciranjem so včerajšnji dogodek popestrili učenci Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto.
Poudarki iz razprave
Mateja Petric, pedagoginja: »Najpomembnejše bralno okolje za otroka, ne glede na to, koliko je star in kje živi, ni igralnica, učilnica ali šolska knjižnica, temveč je to njegov dom. Med mojimi priporočili za starše, kako naj svojim otrokom pomagajo razviti ljubezen do knjige in boljšo bralno zmožnost, je na prvem mestu gotovo njihov domač odnos do knjige. Nadvse velikega pomena je naš zgled otroku. Otrok mora spoznati in začutiti, da je branje pomembno tudi nam odraslim in šele nato bo postalo pomembno tudi njemu. Otroku moramo brati ali pripovedovati zgodbice, pravljice in peti pesmice, še predno sam spregovori, saj besede in jezikovna sporočila razume že veliko prej. Ob skupni 'bralni tišini' bo otrok začutil sporočilo prebranega s srcem. Predšolskemu otroku se ob branju (starša, vzgojitelja, njemu pomembnega odraslega) bogati besedni zaklad in širi obzorje. Hkrati spodbujamo njegov intelektualni razvoj in vedoželjnost. V otroku se bo slej ali prej prebudila želja, da bi sam znal brati in tako postal neodvisen od staršev in ostalih odraslih. Potrebno je prisluhniti notranjemu glasu, ki nam bo nezmotljivo povedal, kdaj je otrok zrel, da ga pustimo samega s knjigo. Paziti moramo le, da (pre)dolgo ne beremo namesto njega, ampak skupaj z njim. Najpomembnejše je, da upoštevamo otrokovo naravno zorenje in dozorelost, ko lahko najhitreje in z najmanjšim naporom pridobi in razvije bralne sposobnosti in spretnosti. Z branjem lahko otroku pomagamo prebroditi mnoge razvojno povzročene stiske in težave. Otrok se zelo rad poistoveti s knjižnim junakom. Iz zgodb in pravljic se nauči in spoznava, da so situacije v življenju rešljive in kako lahko kljubuje mnogim življenjskim stiskam. Prebrana knjiga nas obogati na svojstven način. Tako v doživljanju vsebine, razmišljanju, kot tudi v izražanju domišljije in sanjarjenju«.
Mateja Jamnik, filozofinja: »O moči knjige verodostojno priča ta razstava. Predstavljajmo si: v času, ko so otroci izpostavljeni nenehno vabljivim, naravnost lepljivim zunanjim vtisom, v času, ko knjige nihče noče, so otroci tako močno doživljali neko knjigo, da so začutili potrebo, da to, na svoj način, povedo odraslim. In so nam poslali 3045 besednih prispevkov in risb (sicer je knjigi poglobljeno bralo 7988 otrok). Delček, ki si ga bomo danes ogledali, je naravnost ganljiv. V otroku se je ob branju knjige zgodila močna želja – do solz ganljiva želja – da popravlja napake odraslih, da bi bilo več pravičnosti, da bi vsem bilo lepše. Ob branju dobre knjige se lahko zgodi usodno valovanje čustev mladostniku, odraslemu – vsakomur. To je moč dobre knjige. Toda s knjigo previdno. En izmed največjih mislecev vseh časov, klasični nemški filozof Schopenhauer je zapisal, da bi človeštvo največ pridobilo, če bi skurilo petdeset odstotkov obstoječih knjig. Zanimivo je, da so na škodljive knjige opozarjali že Platon, Seneka, Aristofan in Petronij, torej v času, ko je nastajalo malo knjig in so bile večinoma izjemno dobre. Na škodljivost knjig so skozi celotno zgodovino opozarjali največji misleci – tema enega izmed največjih literarnih del vseh časov, Cervantesovega večnega Don Kihota, je tragičnost branja škodljivih knjig. Kot vemo je Don Kihot znorel, beroč viteške romane. Tega se je treba spomniti danes, ko je tehnologija tiska toliko izpopolnjena, da tiskanje knjige ni noben strošek, hkrati pa meril vrednotenja novih knjig skorajda ni. In večina knjig nastaja iz neknjižnih razlogov: zaradi služenja, promocije, razširjanja različnih ideologij, življenjskih programov in drugih neživljenjskih razlogov. To je velika nesreča našega časa. Kot nikoli prej, so starši, vzgojitelji in učitelji na preizkušnji: kako zaščititi otroka od vpliva neživljenjskih in razčlovečajočih knjig«.
Mateja Korenič, učiteljica: »Okoli nas je veliko škodljivih vplivov in podob, ki jih mediji uvrščajo med nas. Mediji, internet in ostala omrežja so postala za nas vabljiva in hkrati neulovljiva. Le redki se zavedamo, da za njimi stojijo skrbno izdelane propagandne in prodajne kampanje. Ta svet podob vstopa tudi v svet literature skozi vsebinske, jezikovne in materialne motive«.
Marinka Kren, knjižničarka: »Vzgajati otroka v odgovornega in samostojnega odraslega je najtežja naloga na svetu. Sporočilno in jezikovno kakovostna knjiga, tako leposlovna kot poučna, pa je lahko pri vzgoji velika dodana vrednost.«
Brez opisa
Galerija
