Antonija Zorko iz Čadraž je zakorakala v 91.leto. Rada bere, dela na vrtu, vesela je vsakega obiska, saj je vesel in družaben človek. Ob 90.rojsntem dnevu ji je roko stisnil tudi šentjernejski župan Luzar.
Leta 1926, na dan pred Silvestrovim, se je očetu Jožetu in mami Mariji v Volčkovi vasi kot tretji otrok rodila hčerka Antonija Rangus. Družina se je večala in leta 1942 štela že 11 članov, med njimi je bilo sedem deklet in dva fanta. Antonija je med vojno izgubila enega od bratov in mamo. Skupaj s starejšo sestro sta očetu pomagali skrbeti za brata in mlajše sestre. Skozi življenje, ki je bilo večkrat težko kot lahko, se je prebijala z močno voljo in delavnostjo.Leta 1954 se je poročila z Francem Zorkom in preselila na kmetijo v Čadraže, kjer je poleg gospodinjstva in dela na kmetiji, skrbela še za ostarele na domačiji. Zakon s Francem je bil oplemeniten s tremi otroki - Marijo, Jožico in Francijem. Z možem sta otroke vzgajala v veri in s svojim zgledom. Kasneje so vsi otroci poskrbeli tudi za svoje številčne družine. Danes ima Antonija Zorko kar osem vnukov in šest pravnukov, ki jo obožujejo in so ji hvaležni za vse dobrote, s katerimi jih razvaja med potjo odraščanja, predvsem pa za zgled, kako se da z delavnostjo, ponižnostjo, vero in močno voljo do življenja ustvariti zgodbo dolgo devetdeset let.
Pred šestimi leti je danes 90-letna Antonija ovdovela in od takrat živi sama v hiši, zanjo pa skrbijo njeni najbližji. Dneve si krajša z branjem, poleti pa nadvse rada skrbi za vrt in svoje rože. Vesela je vsakega obiska, še najbolj se razveseli vnukov in pravnukov.
Ob njenem visokem jubileju so ji med drugim prišli čestitat tudi župan Občine Šentjernej Radko Luzar s sodelavko in predstavnici Krajevne organizacije Rdečega križa Šentjernej.