horoskop_napoved Svet24.si

Horoskop za torek, 10. decembra

vesolje Dobra karma

Tedenski horoskop: preverite svoje misli o ...

hematologija-ukclj, samo-zver, krvni-rak Svet24.si

Dr. Samo Zver: Nisem bolnik, imam pa bolezen. ...

balon, pismo, pismo božičku Svet24.si

FOTO: Na jasi je našel pismo Božičku. Priletelo...

profimedia-0106600992 (1) Dobra karma

Vaš rojstni datum ima močan vpliv celo na vaše ...

Sandra Auer in Stojan Auer Njena.si

Sandra Auer postala čisto drug človek

tanja-balabanić, jan-klobasa Njena.si

Tanja Balabanić zaslužila na račun nestrpnežev

Novice Kočevje

FOTO: Pogovori z naravo

Piše: Pokrajinski muzej Kočevje, N.K.

Čas objave:
22.08.2018 09:40

V Likovnem salonu Kočevje do 1. septembra letos, v sklopu razstav Poletje s kočevskimi likovnimi ustvarjalci VII. gostijo zagrebškega kiparja Denisa Kraškovića z razstavo Pogovori z naravo.

Denis Karšković se je rodil leta 1972 v Zagrebu. Po rodu izhaja iz Predgrada ob Kolpi, kjer je rojen njegov oče. Diplomiral je na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Zagrebu, v razredu prof. Stanka Jančića. Leta 2010 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani magistriral pod mentorstvom prof. Jožeta Baršija.

IMG_5362.JPG
Pogovor z umetnikom Denisom Kraškovićem
Pokrajinski muzej Kočevje, N.K.

Je prejemnik številnih nagrad in priznanj, med katerimi so Grand prix na Salonu mladih v Zagrebu (2001), druga nagrada za video The Residents, Češka (2010), Grand prix Zagorskega salona, Krapina (2015).
Poleg številnih javnih skulptur na Hrvaškem je tudi avtor Križevega pota (2000) v Starem trgu ob Kolpi in kiparske kompozicije v Kostanjevici na Krki z naslovom Dobrota (2011). Leta 1996 je v okviru festivala Exodos izdelal skulpture za predstavo Ladomir – Fakturen IV, površina – površina stika Marka Peljhana.

IMG_5348.JPG
Razstava Pogovori z naravo
Pokrajinski muzej Kočevje, N.K.

Za izražanje svojih misli, idej in vizij kljub svoji kiparski izobrazbi, posega po različnih medijih umetniškega ustvarjanja. Z uporabo zgolj klasičnih kiparskih tehnik bi bistveno zmanjšal (z)možnosti izražanja. Različni izrazni mediji mu dopuščajo, da preko risb, slik, animacij, stripov, pa tudi eksperimentalnega filma ali fotografije, prenese v likovni jezik vse svoje misli, pomisleke, dvome ter skrbi o naravi in svetu v katerem živimo.

Predmet njegove obravnave je predvsem živalski in rastlinski svet, kot bistvo vsega obstoja. Zanima ga tudi vloga človeka, ki pa v svetu množičnih medijev in kapitalizma izgublja vez s svojim bistvom. V svojih delih ni tragičen, ne išče izraza apokalipse, temveč se skuša s tegobami sodobnega sveta in življenja spopadati s humorjem, ironijo in cinizmom. Svoja razmišljanja o ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah, o pomembnosti obstoja le-teh pripoveduje na igriv način. Vendar sporočilo ni nič manj resno, prodorno in kljub humorju in ironiji spodbudi gledalca k razmisleku.