Ekipa Elektra Ljubljana je s kovinskega nosilca nad dolenjsko avtocesto pred izvozom za Bič v smeri Novega mesta v ponedeljek odstranila gnezdišče štorkelj, ki so tam gnezdile od leta 2012. Nov steber s kovinsko konstrukcijo in iz naravnega gradiva ter vrbja spletenim gnezdom so na pobudo domačinov postavili na varnejšem mestu v bližini.
Z Občine Trebnje so sporočili, da si je par belih štorkelj svoje gnezdo leta 2012 zgradil na nosilcu avtocestnega potokaza. Tam je nato do lani, ko je samca zbil avtomobil, dvakrat uspešno gnezdil. Po lanski nesreči je gnezdo z mladiči propadalo, da je bilo omenjeno gnezdišče na nevarnem in za gnezdenje neprimernem mestu, pa so opozorili tudi na Zavodu RS za varstvo narave.V Trebnjem so dodali, da so s sodelovanjem domačinov, Elektra Ljubljana, novomeške enote zavoda za varstvo narave, Darsa in domače občine uspeli postaviti približno devetmetrski leseni drog, na katerega so namestili kovinski nosilec gnezda in nanj postavili iz vrbjega prepleta, ruše ter slame zgrajeno gnezdo.
Po namestitvi novega gnezda vsi vpleteni čakajo in upajo, da bo štorklja novo gnezdo sprejela ter v njem začela gnezditi, so še sporočili iz Trebnjega.
V Sloveniji, kjer prisotnost štorkelj zadnja leta narašča, hkrati pa se te ptice selivke naseljujejo na novih območjih, vsako leto z neprimernih in nevarnih mest prestavijo približno deset novih gnezdišč, večino na Štajerskem in v Prekmurju, kjer je štorkelj največ.
Sicer so v Sloveniji predlani popisali 266 gnezdečih parov štorkelj. Štorklje pa se s severovzhoda države postopoma selijo na Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in v Posavje.
Po besedah direktorja Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Damijana Denca je treba vzrok za povečevanje števila štorkelj iskati na njihovih prezimovališčih v Afriki. Zaradi tamkajšnjih ugodnih pogojev se na svoja letna območja vrača vse več teh ptic, posledično pa se jih v Sloveniji in tudi drugje po Evropi vsako leto izleže več.
Štorkljam, ki v glavnem gnezdijo z istim partnerjem, ki se vsako leto vnovič združita ravno v starem gnezdu, očitno slovensko okolje prija. Ker se pretežno hranijo z mišmi in drugimi malimi glodavci, pa so za človeka koristne.
Štorklja v naravnem okolju živi do 25 let. Vsako leto znese do pet jajc, vendar vseh ne izvali. Število svojih mladičev namreč prilagaja vsakoletnim pogojem, je še pojasnil Denac.
Galerija
