profimedia-0840008601 Svet24.si

Polovica slovenskih zalog žlahtne kovine je v ...

slovenska policija Svet24.si

Gruzijec peš bežal pred policisti

1701200126-dsc6052-01-1701200060836 Necenzurirano

Konflikt interesov? Nov zakon po željah glavnega ...

peter gregorcic sr Reporter.si

Peter Gregorčič igra Janševo igro: glavni cilj ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

masterchef, 10 Njena.si

Teden dni premora za MasterChef Slovenija

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

Novice Brežice

FOTO: V Brežicah o dveh slovenskih modrecih

Piše: Knjižnica Brežice

Čas objave:
26.01.2018 12:41

V četrtkovem popoldnevu je v dvorani brežiške knjižnice beseda tekla o dveh slovenskih modrecih – Martinu Kojcu in Janezu Premku.

Prvi je bil mislec, pisatelj in aplikativni psiholog; drugi odvetnik, erudit in pesnik. Gospoda pa je družilo in povezovalo tudi veliko skupnega. O tem sta spregovorili mati in hči, dr. Francka Premk in dr. Eva Premk Bogataj, doktorici znanosti, ki sta zapisani književnosti in jeziku.

Gostji sta v pogovoru izpostavili izredno povezanost Kojčeve in Premkove družine ter radovednost in eruditstvo obeh mislecev. Zagovarjala sta, da pesnik oziroma umetnik simbol živi – ga doživlja kot nekaj, kar živi. Pri obeh pa so pomembno vlogo imeli skriti pomeni oziroma povezave med jezikom in besedo ter številko.

Spregovorili sta o ljudskem slovstvu, naši eksoterični zapuščini, in simbolnem pomenu števila sedem v različnih svetovnih tradicijah, to pa povezali še z obema modrecema. Življenjska naveza na biblično število sedem je bila simbolno in v konkretnem življenju pri obeh stalnica; ravno tako njuna smrt v starosti sedeminsedemdeset let.

Udeleženci so prisluhnili še posameznim pesmim, ki so se zapisale Janezu Premku. Mnoge med njimi so posvečene družinskim članom, v Žalitvah pa nagovarja vse, ko pravi: »Ne žali ne starčkov ne stark, ni potrebno prispevati k njihovemu skorajšnjemu odhodu. Hvaležni ti bodo tudi za žalitve, a rana za njimi bo ostala tebi.«

K temu pridajajo še Kojčevo popotnico, da živimo v gledališču, v katerem smo hkrati režiserji in igralci. Od nas pa je odvisno, kakšna bo ta igra.