Zadnje čase se ljudje bolj malo vozijo z vlakom v Ljubljano, če pa že, to možnost prevoza pogosteje uporabljajo študenti. Saj veste, z vlakom v Ljubljano traja in s povratkom v Novo mesto, ali pa celo v Belo krajino, je to že skoraj da »celodnevni izlet«.
Iz Semiča pa se je včeraj v Ljubljano odpravilo več »ljubiteljev vlakov« iz Semiča in Črnomlja. In to tako, kot se je potovalo nekoč. Včasih so si potniki oprtali nahrbtnik, vanj pa zložili domačo salamo, kuhana jajca, kuhana prekajena rebrca, nekaj narezane čebule ali česna in seveda vinček za poplahnit. Nahrbtnike so začeli prazniti že v Rožnem dolu, saj malica na vlaku paše, po vlakovni kompoziciji pa se širijo različni vonji. Pot do Ljubljane je vsekakor hitreje minila zlasti ob klepetu in izmenjavi in pokušini dobrot.Včerajšnji izlet je bil sicer v malo blažji obliki vonjav nekoliko podoben. Ob prihodu na ljubljansko železniško postajo je popotnike pot vodila na ogled Ljubljane, muzeja nove zgodovine in seveda nepozabnega Tromostovja. Zatem pa pot pod noge spet na vlak in domov proti Semiču in Črnomlju.
Takšno tradicijo vsako leto okoli Božiča ohranja kar nekaj Belokranjcev – včasih se jih na vlaku zbere več, drugič manj in tako bo tudi vsa prihodnja leta, ko bodo potovali »z vlakom v Ljubljano«