V okviru dogodka Dan tehnike – sprehod po zelenjavni poti 2018 so si udeleženci ogledali izbrane poljščine, sistem namakanja in delovanja specializiranih kmetijskih strojev, primer saniranega zelenjadnega polja po toči 2018.
Na novinarski konferenci so predstavili pričakovanja proizvajalcev zelenjave glede višje samooskrbe. Pridelovalci zelenjave si želijo, da bi bilo čim več slovenske zelenjave na trgovskih policah in v javnih zavodih skozi vse leto in da bi zanjo iztržili primerno ceno, ki bi zagotavljala njihovo preživetje in razvoj ter spodbujala tudi druge k pridelavi zelenjave. Želijo vstopiti v shemo izbrana kakovost Slovenija ter okrepiti promocijo slovenske zelenjave, zato so že začeli z aktivnostmi, ker so prepričani, da je slovenska zelenjava zelo kakovostna, saj je v enem dnevu iz njive dostopna potrošnikom, omejena pa je tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi. Predlagajo uvedbo masnih bilanc za zelenjavo.
Slovenski zelenjadarji se že nekaj časa soočajo s težavami pri prodaji slovenske zelenjave, kljub temu da je samooskrba s slovensko zelenjavo okoli 40 odstotna, da so vedno pogostejše vremenske ujme, kot so toča, suša, pozeba, ki vplivajo na pridelek, da imajo slovenski zelenjadarji strožje omejitve glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev kot v sosednjih državah. Seveda so pa stroški pridelave zelenjave, navkljub tehnološko dovršeni proizvodnji, višji. Vemo, da je zelenjava zelo pomemben del obroka v zdravi prehrani ljudi in toliko bolj je pomembno, da je iz lokalnega okolja, saj s tem zaradi kratkih transportnih poti ohranjamo okolje, pridelki ohranjajo hranljivost, hkrati pa ohranjamo obdelano in poseljeno podeželje.
Slovenske zadruge so v letu 2017 odkupile polovico vse pridelave, ki so jo kmetije ponudile v odkup za trg v Sloveniji, to je preko 4.000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Glavne odkupovalke so Kmetijska zadruga Krka Novo mesto, Kmetijska zadruga Ptuj, Kmetijska zadruga Agraria Koper, Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj, Kmetijska zadruga Cerklje in druge.
Mag. Anita Jakuš iz Zadružne zveze Slovenije je poudarila:« Zadružna zveza Slovenije je organizirala srečanja z vsemi večjimi trgovci v Sloveniji na temo odkupa zelenjave, kjer so bili doseženi pomembni koraki k povečanju odkupa zelenjave, načrtovanju proizvodnje in usklajevanja potreb trgovine. Uspeli smo se dogovoriti z Mercatorjem, da bo vse do konca sezone na svojih policah prodajal le slovenski krompir. Prizadevamo si povečati prodajo slovenske zelenjave tudi v javnih zavodih. Tako smo skupaj z GZS – Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije izdelali katalog živil za javno naročanje, ki je v veliko pomoč javnim zavodom pri naročanju lokalne hrane. Pridelovalcem pa omogoča, da so njihovi pridelki in izdelki javnim zavodom dostopni na enem mestu. Javne zavode bi lahko spodbudili in povečali oskrbo z lokalno slovensko hrano tudi z organizacijo regijskih posvetov, kjer bi se zbrali lokalni župani, ravnatelji šol, vrtcev, domov za ostarele, bolnišnic, njihovi vodje nabave, kmetje in zadruge. Naše aktivnosti potekajo tudi v smeri spodbuditi pridelovalce, da pristopijo k vzpostavitvi sheme izbrana kakovost Slovenija za zelenjavo, kar bo omogočalo jasno ločevanje slovenske zelenjave od uvožene iz omogočalo promocijo zelenjave tudi v okviru zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. V okviru kmetijske politike smo pridelovalcem uspeli zagotoviti višje podpore za pridelavo zelenjave. Zavedamo se pomena lokalno pridelane hrane za zdravo in kakovostno prehrano prebivalcev.«
Zadružna zveza Slovenije aktivno sodeluje v odboru zelenjavne verige, ki je bil oblikovan na podlagi dogovora sklenjenega na sejmu AGRA, katerega namen je potrošniku v trgovinskih sistemih omogočiti možnost izbire pestre in kakovostne zelenjave, pridelane v Republiki Sloveniji, zagotoviti razvoj vsem deležnikom zelenjavne verige v Republiki Sloveniji, z enakovredno odgovornostjo deležnikov na prizadevanjih za povečanje tržne pridelave, na izboljšanju organiziranosti tržne pridelave, na povečanju konkurenčnosti v tržni pridelavi, na povečanju in večji prepoznavnosti ponudbe slovenske zelenjave v trgovini na drobno in med deležniki zelenjavne verige vzpostaviti poslovne odnose, ki bodo omogočili razvoj blagovnih znamk za trženje slovenske zelenjave.
Janko Stojkovič, predsednik strokovnega odbora za zelenjadarstvo in sadjarstvo, ki deluje v okviru Zadružne zveze Slovenije in direktor Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi je izpostavil: »Slovenski potrošnik vse bolj povprašuje po slovenski zelenjavi in sadju. Vendar dosežena cena slovenske zelenjave in sadja na trgu, ki je višje kakovosti, ne more biti enaka cenam iz tujine, saj so v Sloveniji v primerjavi s tujino proizvodne površine majhne, zahteve glede varstva rastlin precej strožje, in s tem posledično višji stroški pridelave. Zelenjadarstvo je tudi ena izmed najbolj delovno aktivnih panog, ker so površine majhne je potrebno veliko ročnega dela. Želimo si, da bi v prihodnje omejili podnebna tveganja, ki so prisotna pri pridelavi zelenjave in sadja na prostem in lahko ogrozijo obstoj posameznih kmetij. Predstavil je primer njihove zadruge, ki je dve leti ostala brez pridelka sadja, zaradi vremenskih ujm, trgovina je poiskala dobavitelje iz tujine in potrebno bo veliko naporov, da ponovno pridejo na trgovske police in prepričajo potrošnika, da posega po slovenskih jabolkah. K povečanju oskrbe s slovensko zelenjavo višje kakovosti vidimo tudi priložnost v sodelovanju zelenjadarjev v shemi izbrana kakovost Slovenija, po zgledu pridelovalcev mleka, govejega in perutninskega mesa, ki bo jasno označevala slovensko zelenjavo in njene prednosti ter omogočala večjo promocijo slovenske zelenjave potrošnikom.«
Anton Prus, direktor Kmetijske zadruge Krka Novo mesto je izpostavil: »Ob prodaji zelenjave trgovskim sistemom, ki delujejo v Sloveniji, se vsako leto srečujemo z nižanjem odkupnih cen in povpraševanju po slovenski zelenjavi le za prodajo v akcijah. Skoraj ob vsakem začetku prodajne sezone določene vrste zelenjave, trgovci interventno uvozijo zelenjavo, vprašljivega porekla in z vprašljivim nadzorom nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki je bistveno cenejša in posledično se cena slovenske zelenjave oblikuje na osnovi teh cen. Pri uvozu pogrešamo nadzor države nad masnimi tokovi in tudi s povečanim nadzorom nad kvaliteto bi lahko veliko naredili za zaščito slovenskega potrošnika. Vsekakor pa se moramo zavedati, da moramo pridelovalci in odkupovalci nameniti poseben pomen ozaveščanju potrošnika, da bo v trgovini zahteval slovensko zelenjavo. Trdno smo prepričani, da morata biti proizvodnja varne in kvalitetne hrane ter višji nivo samooskrbe ključna nacionalna cilja. Dosego tega cilja pa lahko uresničimo le skozi sodelovanje vseh deležnikov od pridelovalcev, odkupovalcev, trgovcev, potrošnika, interesnih združenj in države.«
Andrej Turk, pridelovalec zelenjave, kjer je potekal tudi današnji terenski ogled, je kritičen glede prodaje sveže zelenjave: »Ob tako nizki samooskrbi zelenjave, kmetje ne moremo prodati sveže zelenjave po proizvodnih cenah. Zaradi majhnosti slovenskega trga, viški zelenjave iz tujine, ki pridejo na slovenski trg, slednjega zasitijo in zrušijo. Slovenska zelenjava pa ostaja na njivah. Uvožena zelenjava je lahko vprašljiva glede fitosanitarnega nadzora, saj so v tujini za uporabo dovoljena zaščitna sredstva, ki pri nas niso. Domača zelenjava pa je redno nadzorovana glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Pri čemer smo omejeni tudi z uporabo biotičnega varstva rastlin v primerjavi z EU, problem je tudi davčna zakonodaja» in predlaga:« Rešitve proizvajalci vidimo predvsem v zagotavljanju sledljivosti, povezanosti tržnih pridelovalcev, uporabi skupne vseslovenske vračljive embalaže ter vodenju masnih bilanc za zelenjavo. Želimo si, da bi trgovci oglaševali koliko odstotkov slovenske zelenjave imajo v prodaji ter da se okrepi ozaveščaje domačega potrošnika, da je slovenska zelenjava pridelana na zemlji.«
Dogodka, ki sta ga organizirali Zadružna zveza Slovenije skupaj s Kmetijsko zadrugo Krka Novo mesto in je potekal v času Dneva tehnike, ki ga organizirajo vsake tri leta, so se udeležili pridelovalci zelenjave, zadruge in številni drugi.
