Muzej Ribnica je v Rokodelskem centru Ribnica odprl zanimivo razstavo spodnjega perila, imenovano Druga koža.
Razstava o spodnjem perilu predstavlja pomemben del zbirke oblačilne dediščine zakoncev Alenke in Filipa Pakiž, ki sta jo vrsto let skrbno zbirala na območju občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Leta 2014 pa sta jo podarila Muzeju Ribnica.»Veliko kosov spodnjega perila, ki smo jih postavili na ogled, izhaja iz zbirke zakoncev Pakiž, nekaj smo jih še dodatno poiskali na terenu. Velja poudariti, da se spodnje perilo na našem območju bistveno ne razlikuje od spodnjega perila, ki ga je mogoče najti drugje po Sloveniji in celo Evropi. Kar razstavi daje čar in posebnost, so neprecenljivi spomini in zgodbe iz našega okolja, ki so jih z nami delili sogovorniki na terenu. Zahvala gre prav vsakemu posebej. Glede na to, da smo govorili o intimnih in kočljivih temah, smo se odločili, da sogovornikov ne bomo poimensko izpostavljali, » je ob odprtju razstave dejala avtorica Nastja Dejak.
Navade, povezane z oblačenjem, govorijo o dojemanju človeškega telesa kot družbenega in biološkega telesa, o modi ter o odnosih med moškimi in ženskami. Razstava Druga koža odstira tančice ne tako daljne preteklosti in predstavlja zavedanje o drugačnem dojemanju življenja in z njim telesa skozi čas, je ob odprtju razstave povedala njena avtorica Nastja Dejak, etnologinja in kulturna antropologinja iz Muzeja Ribnica.
Predmete in fotografije za razstavo so posodili: Andreja Arko, Olga Bregar, Tanja Debeljak, Andreja Dejak, Nevenka Dejak, Marjan Gril, Pipani Inka, Marija Klun, Tone Klun, Vlado Mohar, Matej Montanič, Alenka in Filip Pakiž, Ela Peček, Janez Pogorelec, Domen Rus, Marjana Starc, Marta Steiner, Štefanija Zobec, družina Košmrlj, družina Pakiž, podjetje Lisca d.d.
Spodnjemu perilu lahko danes dodamo marsikakšen pridevnik: lahko je provokativno, intimno, dražeče, pisano, novo in kdaj obrabljeno. Predvsem pa je njegova raba samoumevna. Težko si je zamisliti vsakdan naših teles brez tega funkcionalnega kosa oblačila – brez »druge kože«.
Čeprav je na razstavi nekaj kosov moškega in otroškega spodnjega perila (večina tega je bilo namenjeno zgolj praktičnosti), je bilo prav žensko spodnje perilo tisto, ki je imelo poseben mik; nosilke perila so se poleg njegove praktične funkcije zavedale tudi njegove zapeljevalne vloge. Zato na razstavi prevladuje perilo, ki so ga nosile pripadnice nežnejšega spola.
Nastja Dejak o razstavi
Alenka Pakiž o razstavi
Alenka Pakiž o avtorici razstave
Galerija
